14. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 695/01 z dne 3. 7. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je po svojem pooblaščencu vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno domnevno pravnomočno odločbo, s katero je bil v postopku o prekršku spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po c) točki četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečena mu je bila denarna kazen in stranska kazen petih kazenskih točk ter naloženo plačilo povprečnine.

2.V ustavni pritožbi zatrjuje zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, nepravilno uporabo določb procesnega in materialnega prava in s tem bistvene kršitve določb postopka ter kršitev 22., 23., 25. in 28. člena, ter tretje in četrte alineje 29. člena in 34. člena Ustave. Kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) naj bi bila podana s tem, ker naj bi Senat za prekrške subjektivno odgovornost pritožnika zgolj domneval, saj naj bi ta v prvostopenjski odločbi sploh ne bila obrazložena. S tem naj bi bila podana tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Pritožnik meni, da mora biti izključena vsaka možnost arbitrarnega odločanja, saj bi morala biti odločba v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten način, ki omogoča presojo. Kršitev 22. člena Ustave pa naj bi bila podana tudi zato, ker mu v postopku o prekršku ni bila dana možnost izjave in vročeno vabilo na zaslišanje. Stranka naj bi bila subjekt postopka, ne pa objekt državnega organa, kar ima za posledico kršitev 34. člena Ustave. V postopku o prekršku naj bi predlagal izvedbo dokazov, s katerimi bi se ugotovila pristnost njegovega podpisa. S tem, ko sodnik za prekrške predlaganih dokazov ni izvedel, temveč se je oprl le na kaznovalni predlog kot dokaz, naj bi bila podana kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca (tretja alineja 29. člena Ustave). Pritožnik še navaja, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti moral podpisati, saj bi mu drugače grozil nasilen odvzem krvi. Z navedenim in s stališčem senata v izpodbijani odločbi pa naj bi bila podana kršitev pravice do privilegija zoper samoobtožbo iz četrte alineje 29. člena Ustave. Pri tem se sklicuje na primer iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice Saunders v. Združeno Kraljestvo. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in izpodbijano odločbo odpravi.

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo.

4.Pritožnikova vloga z dne 28. 1. 2002 je bila tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Ustavni pritožbi niso bile priložene kopije aktov, ki se z ustavno pritožbo izpodbijajo in listine, na katere se opirajo zatrjevane kršitve, prav tako pa ni bila izkazana pravočasnost vložitve ustavne pritožbe. Zato je Ustavno sodišče pritožnika in njegovega pooblaščenca z dopisom z dne 3. 4. 2002 na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pozvalo, naj jo v roku 14 dni dopolnita z navedbo podatkov in predložitvijo izpodbijanih aktov in listin, kot jih zahteva 53. člena ZUstS. V pozivu ju je Ustavno sodišče opozorilo tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bi dopolnila.

5.Pritožniku je bil navedeni dopis Ustavnega sodišča za dopolnitev ustavne pritožbe vročen dne 5. 4. 2002, njegovemu pooblaščencu, odvetniku B. pa dne 4. 4. 2002.

6.Ker pritožnik in njegov pooblaščenec vloge nista dopolnila (saj nista posredovala niti kopij izpodbijanih aktov, niti nista izkazala pravočasnosti vložitve ustavne pritožbe) ne v roku, ki jima ga je določilo Ustavno sodišče, in ne kasneje, je ta ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato jo je bilo treba zavreči.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer