Jedro

Vročilnica predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Po določilu četrtega odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tožnik v obeh pritožbah zatrjuje, da je bila vročitev sklepa dejansko opravljena 29. 3. 2023, ne pa na dan, ki ga potrjuje omenjena javna listina, vendar pa tega dejstva z ničemer ne dokazuje. Takšni njegovi „goli“ trditvi ni mogoče slediti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 23/2023-II-15 z dne 26. 4. 2023 zavrnilo tožnikov predlog za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, podredno za obročno plačilo oziroma za odlog plačila sodne takse, s sklepom P 23/2023-II-16 z istega dne pa je navedeni predlog zavrglo.

2. Tožnik je proti sklepoma vložil pravočasni pritožbi, s katerima uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Oba sklepa temeljita na dejanskem zaključku, da je bil njegov predlog za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma za obročno plačilo ali odlog njenega plačila prepozen. Sklep z dne 16. 3. 2023 mu namreč ni bil vročen 24. 3. 2023 kot v izpodbijanih sklepih ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak 29. 3. 2023. Navaja, da vročilnice ni podpisal ne sam ne kdorkoli zaposlen v njegovi odvetniški pisarni. To pomeni, da je bil predlog za podaljšanje roka pravočasen. Navaja še, da bi lahko sodišče njegovo prošnjo za podaljšanje roka kvečjemu zavrglo, ne pa zavrnilo in da je bila zahtevana izjava sodišču poslana pred izdajo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožbi sta neutemeljeni.

4. Tožnik je po vložitvi tožbe in pozivu prvostopenjskega sodišča za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 27. 1. 2023 predlagal oprostitev njenega plačila, podredno pa njeno obročno plačilo oziroma odlog plačila. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom P 23/2023-II-7 z dne 20. 2. 2023 pozvalo na dopolnitev predloga in mu odredilo rok desetih dni. S sklepom P 23/2023-II-9 z dne 16. 3. 2023 mu je rok za dopolnitev predloga podaljšalo za nadaljnjih osem dni od vročitve odpravka sklepa o podaljšanju roka. Iz potrdila o vročitvi (vročilnice) izhaja, da je bil sklep vročen tožniku oziroma njegovemu odvetniku 24. 3. 2023. Na vročilnici je vročevalec zapisal, da sklepa ni bilo mogoče vročiti naslovniku neposredno (140. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato je pisanje pustil v naslovnikovem predalčniku na naslovu, vpisanem v register (Ljubljana, ...), tako kot to veleva prvi in četrti odstavek 141. člena ZPP. Po omenjenih določilih se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, torej 24. 3. 2023. 5. Vročilnica predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Po določilu četrtega odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tožnik v obeh pritožbah zatrjuje, da je bila vročitev sklepa dejansko opravljena 29. 3. 2023, ne pa na dan, ki ga potrjuje omenjena javna listina, vendar pa tega dejstva z ničemer ne dokazuje. Takšni njegovi „goli“ trditvi ni mogoče slediti.

6. Ker je bil sklep o podaljšanju roka za dopolnitev predloga vročen 24. 3. 2023, se je osemdnevni podaljšani rok iztekel 3. 4. 2023. Ker tožnik ponovnega podaljšanja roka ni predlagal do navedenega dne, je njegov predlog za podaljšanje roka z dne 6. 4. 2023 prepozen in bi ga moralo sodišče zavreči.1

7. Tožnik svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, podredno za njeno obročno plačilo oziroma za odlog plačila, ni dopolnil v odrejenem roku, zato je prvostopenjsko sodišče v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP njegov predlog pravilno zavrglo. Okoliščina, da je tožnik poslal svojo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, na pravilnost odločitve ne vpliva. Če rok ni podaljšan (podaljšanje pa je treba predlagati pred njenim potekom!), nastopi prekluzija,2 kar pomeni, da procesnega dejanja ni več mogoče opraviti.

8. Glede na navedeno sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za podaljšanje roka zavrne namesto zavrže, kar pa nima vpliva na odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa. 2 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 456.