Jedro

Notarski zapis o sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč smo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po prvem odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa. V kolikor želi upnik doseči tudi vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sporazuma, bo moral to predlagati z zemljiškoknjižnim predlogom pri pristojnem sodišču, saj izvršilno sodišče ni pristojno odločati v zemljiškoknjižnih zadevah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV ... z dne 10.12.2001 v korist upnice dovolilo zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na zastavitelju lastnih nepremičninah, pripisanih pri z.k. vložku št. xx k.o. S. G. (točka I izreka sklepa), v točki II pa je zavrglo predlog upnice, da se pri zastavitelju lastnih nepremičninah vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve v korist upnice. Navedeni sklep v točki II izreka s pravočasno pritožbo izpodbija upnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se spremeni tako, da se dovoli tudi vknjižba predlagane prepovedi odtujitve in obremenitve. Upnica meni, da Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v drugem odstavku 250. člena določa zgolj minimalne obvezne sestavine notarskega zapisa sporazuma, pri tem pa nikjer ne prepoveduje, da se stranke v tem sporazumu dogovorijo tudi o drugih vprašanjih in so se tako dogovorile tudi za prepoved odtujitve in obremenitve. Take dogovore vsa druga sodišča po Sloveniji upoštevajo in predlog za vknjižbo prepovedi ne zavračajo. Za izdajo sklepa o zavarovanju in tudi prepovedi odtujitve in obremenitve je pristojno isto sodišče in tako ne bi smelo biti ovir, da je za izdajo prvega sklepa pristojni izvršilni, za samostojno vknjižbo prepovedi obremenitve in odtujitve pa zemljiškoknjižni del istega sodišča. Če vloga, ki se nanaša na vknjižbo ni izrecno označena kot zemljiškoknjižna, ima to po členu 75 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK za posledico samo, da nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK, ne pa, da se ne more izdati ustrezen sklep. Pritožba ni utemeljena. Pregled zadeve pokaže, da je prvostopno sodišče pravilno zavrglo predlog upnice za vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve pri zastavitelju lastnih nepremičninah, kar je tudi ustrezno utemeljilo in pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Višje sodišče zato, da se izogne nepotrebnemu ponavljanju, povzema pravilne razloge iz prvostopnega sklepa. K temu pa glede pritožbenih navedb še dodaja: V četrtem odstavku 251. člena ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/98) čigar določila je potrebno uporabiti v predmetni zadevi, je določeno, da ima sklep o dovolitvi vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini iz prvega odstavka 251. člena ZIZ naravo sklepa o zavarovanju. Iz tega razloga za odločitev o predlogu za zavarovanje ne pridejo v poštev določbe ZZK in ni mogoče govoriti o tem, da je predlog upnika v obravnavanem primeru, v delu, ki se nanaša na vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve, potrebno obravnavati kot zemljiškoknjižno vlogo. Notarski zapis o sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč smo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po prvem odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa. V kolikor želi upnik doseči tudi vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sporazuma, bo moral to predlagati z zemljiškoknjižnim predlogom pri pristojnem sodišču, saj izvršilno sodišče ni pristojno odločati v zemljiškoknjižnih zadevah. Uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava torej ni, in ker uradni preizkus zadeve tudi ni pokazal nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka (člen 366 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo upnice zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu - to je v točki II izreka potrdilo grajani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, saj jih upnica ni priglasila.