Jedro

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano stroškovno odločitvijo naložilo vsaki od pravdnih strank, naj krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP in jo utemeljilo na uspehu v pravdi, vendar ni pojasnilo, kako je ugotovilo uspeh strank in s kakšnim uspehom je katera od strank uspela v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (IV. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki plačilo 3.917,05 EUR z zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2006 do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki od 1. 12. 2006 dalje plačevati 190,62 EUR mesečne rente (II. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del sodbe (IV. točka izreka) se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče obrazložilo le, da izrek o stroških temelji na določilu drugega odstavka 154. člena ZPP, zaradi česar je sodba v IV. toči neobrazložena oziroma ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Sodišče v obrazložitvi ne pojasni, kakšen naj bi bil uspeh vsake od strank in na kakšen način naj bi bil ta uspeh v postopku ugotovljen. Določilo 154. člena ZPP v drugem odstavku določa, da v primeru delne zmage v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Tožeča stranka meni, da bi sodišče v tej zadevi lahko uporabilo tretji odstavek 154. člena ZPP, ki omogoča, da sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Tožeča stranka v tej zadevi ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi zavrnjenega dela pa v postopku niso nastali nikakršni dodatni oziroma posebni stroški. Vsi stroški, ki so nastali in jih je tožeča stranka priglasila, so bili potrebni in utemeljeni. V nadaljevanju pritožbe tožeča stranka podrobneje navaja stroške, ki so ji nastali in utemeljuje, zakaj so bili ti stroški potrebni.

3. Pritožba je bila vročena toženki stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Vsaka sodba (odločba) mora imeti razloge (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Razlogi omogočajo preizkus sodbe (odločbe). Na razlogih temelji sodba (odločba) v dejanskem in pravnem smislu.

6. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano stroškovno odločitvijo naložilo vsaki od pravdnih strank, naj krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP in jo utemeljilo na uspehu v pravdi. Z ničemer pa ni sodišče pojasnilo, kako je ugotovilo uspeh strank in s kakšnim uspehom je katera od strank uspela v postopku. Sodišče namreč lahko glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, naj drugi stranki povrne sorazmeren del stroškov, lahko pa odloči tudi, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški (drugi in tretji odstavek 154. člena ZPP).

7. Tožeča stranka zato v pritožbi utemeljeno očita, da odločitve prvostopenjskega sodišča o stroških ni moč preizkusiti, saj izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani stroškovni del sodbe razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP).