Jedro

Ker tožeča stranka ni plačala takse za tožbo, pred tem pa je bila opozorjena, da mora za odlog plačila predložiti ustrezna dokazila in ji je bilo zagroženo, da bo sicer takšen predlog za odlog plačila sodne takse zavržen, je sodišče pravilno postopek ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek, ki so ga tožniki začeli s tožbo 29. 10. 2018. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo prvotožnik in jo naslovi kot zadevo, ki je prijava N. zaradi pranja denarja in kršitve pravnih aktov EU. Ni mogoče ustaviti postopka na podlagi 105.a člena ZPP, če taksa ni plačana. Sodišče jim je prodalo dvostanovanjsko hišo, v kateri živijo in so oproščeni plačila sodne takse na podlagi zakona. Po 188. členu ZPP pa tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, predno se ta spusti v obravnavanje. Tožbo pa lahko umakne vse do konca glavne obravnave. Če se tožena stranka ne izjavi v 15 dneh, se šteje, da je privolila v umik. Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da ni bila vložena in se lahko vloži znova, kar pomeni, da je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka, ki se še ni začel in se lahko vloži znova, kar pomeni, da je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka, ki se še ni začel, nezakonit. Izvrševanje sodnih taks z davčno izvršbo je pranje denarja, kar so prijavili in prilagajo. Vložili so prošnjo za mednarodno zaščito.

3. Ker je prvotožnik v vlogi napisal, da vlagajo pritožbo vsi štirje tožniki, je pritožbeno sodišče spis vrnilo sodišču prve stopnje, da preveri, ali ima prvotožnik pooblastilo za ostale tožnike in če ima, ali ima potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 2. 2020 pozvalo prvotožečo stranko, da predloži pooblastilo za zastopanje in potrdilo o opravljenem državnem izpitu ali pa v istem roku 8 dni izkaže njihovo odobritev za opravljena dejanja. Sklep je postal pravnomočen, prvotožnik ni podal ustreznih dokazil. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 3. 2020 pritožbo drugo, tretje in četrto tožeče stranke zavrglo.

4. Zato je pritožbeno sodišče lahko obravnavalo pritožbo prvotožnika in ugotovilo, da ta pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je uvodoma ugotovilo, da so tožniki vložili tožbo in podali predlog za odlog plačila sodne takse do konca sojenja. Ker na poziv sodišča z dne 5. 2. 2019 tožeča stranka ni reagirala in v 10 dneh od vročitve sklepa ni predložila podatkov in izjav, ki se zahtevajo pri odločanju o odlogu plačila sodne takse, je bilo treba ta predlog zavreči. Tožeča stranka je bila namreč s posebnim sklepom z dne 5. 2. 2019 opozorjena kaj mora predložiti in tudi, kakšne so posledice, če stranka ne bo v roku 10 dni sledila navodilom sodišča (priloga C1).

6. Nato je sodišče izdalo plačilni nalog in ga vročilo med drugim tudi prvotožniku, rok za plačilo sodne takse je potekel 20. 5. 2019. Sodišče je ugotovilo, da taksa za tožbo ni bila plačana.

7. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opozarja, da je po določilu prvega odstavka 105.a člena ZPP treba ob vložitvi tožbe plačati sodno takso in to v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Taksa ni bila plačana, zato se po zakonu šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Posledica tega pa je ustavitev postopka (tretji odstavek 105.a člena ZPP in tretji odstavek 188. člena ZPP).

8. Pritožba zatrjuje, da je takšna ureditev nezakonita. Po preteku roka za plačilo sodne takse oziroma po zavrženju predloga, ker niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo obravnavo, je treba tudi ustavno pravico dostopa do sodišča presojati skozi določbe v zakonu. To pravico stranka lahko uresničuje le na način in po postopku, predpisanem v zakonu. Če ni izpolnjena procesna predpostavka za meritorno odločanje oziroma obravnavanje tožbe, ker ni bila plačana sodna taksa, niso pa bili dani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ker se tožnik na sklep sodišča ni odzval, se šteje, da je vloga umaknjena. Zato je sodišče pravilno postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).

9. V kolikor pa tožeča stranka meri, da takšna ureditev ZPP ni v skladu z Ustavo RS oziroma pravico do dostopa do sodišča, pa je treba upoštevati, da je o tem sodišče že izreklo svoje stališče. Določbe o sodnih taksah, ki kažejo na prizadevanje zakonodajalca, da se sodne takse uveljavijo kot določena oblika procesne predpostavke, so ustaljena praksa. Ustavno sodišče je v zvezi s plačilom sodne takse za tožbo kot procesno predpostavko izreklo, da je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je fizični ali pravni osebi s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost takšnih oprostitev1. V zakonu je jasno omenjena tudi taksa za tožbo. S pravilom, da je plačilo sodne takse z zakonom določeno kot procesna predpostavka za začetek določenega postopka, se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesna disciplina2. Pomembno je, da je stranka imela možnost prositi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse. Stranka je tudi predlagala odlog plačila, vendar kljub jasnemu sklepu sodišča in tudi grožnji, če ne bo predložila vsega, kar ZST zahteva, bo njen predlog zavrglo. Ta sklep je postal pravnomočen, saj se tožeča stranka na to ni odzvala. V taki procesni situaciji pa ni mogoče trditi, da tožeča stranka ni imela vseh procesnih pravic, katere ji gredo po ustavi in ZPP.

10. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Glej Galič: Ustavno civilnoprocesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 87. 2 Primerjaj N. Betetto: Komentar pravdnega postopka, prva knjiga, stran 431.