Jedro

Ker iz vorčilnice, pripete drugostopenjski odločbi izhaja, da je bila pritožniku odločba, s katero je bil končan upravni postopek, vročena 9. 4. 2018, je pravilna pritožbena trditev, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 9. 5. 2018. Zato je tožba, ki jo je vložil priporočeno po pošti 8. 5. 2018 in jo je sodišče prejelo naslednji dan, pravočasna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1050/2018-8 z dne 14. 6. 2018 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT 4242-557/2016-4 z dne 20. 7. 2016. Z njo je bilo tožniku določeno naknadno plačilo carinskih dajatev s pripadajočimi obrestmi v skupni višini 1.000,19 EUR ter ugotovljeno, da je bil ta znesek že plačan. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-498-1-37/2016-3 z dne 27. 3. 2018, tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo. Navaja, da je odločbo druge stopnje na pošti prevzel 9. 4. 2018. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je tako iztekel 9. 5. 2018, zato je tožba pravočasna. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in sprejme tožbo v vsebinsko obravnavo oziroma podrejeno, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek, v konkretni zadevi torej od dneva, ko je bila pritožniku vročena uvodoma navedena odločba upravnega organa druge stopnje, s katero je odločil o njegovi pritožbi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je iz vročilnice v upravnem spisu razvidno, da je bil pritožniku omenjeni akt vročen 3. 4. 2018. 6. Taka ugotovitev pa je napačna. Iz vročilnice, pripete k drugostopenjski odločbi z dne 27. 3. 2018, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo FURS z dne 20. 7. 2016, izhaja, da je bila pritožnikovemu pooblaščencu vročena 9. 4. 2018. To izhaja tako iz z besedo zapisanega dneva in meseca prevzema pisanja kot tudi iz – sicer res – nekoliko slabše vidne številke devet na poštnem žigu. Da vročitev ni bila niti ni mogla biti opravljena na dan 3. 4. 2018, potrjuje tudi žig datuma, odtisnjenega na prvi strani iste vročilnice, o dnevu, ko je bil naslovnik (pritožnikov pooblaščenec) obveščen o prispelem pismu, to pa je 6. 4. 2018. 7. Ker je bila pritožniku odločba, s katero je bil končan upravni postopek, vročena 9. 4. 2018, je pravilna tudi nadaljnja pritožbena trditev, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 9. 5. 2018. Zato je tožba, ki jo je vložil priporočeno po pošti 8. 5. 2018 in jo je sodišče prejelo naslednji dan, pravočasna.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zaradi kršitve 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (tudi v stroškovnem delu) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (77. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1). To sodišče je namreč pristojno za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo in ne pritožbeno sodišče, kot je predlagano v primarnem pritožbenem zahtevku.

9. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.