Jedro

Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točkah 1, 2, 5 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati za neplačane najemnine glavnico v znesku 3.200,00 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov najemnine in datumov, kot so razvidni iz točke 1 izreka. Razsodilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh odškodnino v znesku 556,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.6.2015 dalje (točka 2 izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 32,85 EUR je zavrnilo (točka 3 izreka). Zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek za izročitev ključa stanovanja z elektronsko kodo za stanovanje št. 42 na naslovu P. 32 v L. (točka 4 izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati stroške postopka v višini 1.923,63 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka 5 izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se je pritožila tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. V obširni laični pritožbi navaja številne razloge, pritožbeno sodišče pa bo povzelo in presodilo le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (1. odst. 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP1). Navaja, da je bilo plačilo izvedeno po dogovoru oziroma še v višji vsoti, stanovanje pa je bilo zapuščeno v odličnem stanju. Ima 4 priče, ki so stanovanje čistile, saj je bila sama odsotna v tujini. Stanovanje je bilo dodatno opremljeno z njenim vložkom z opremo, ki jo je tožnik vzel v stanovanje za zamenjavo parih najemnin v vrednosti 1.500,00 EUR, priča za slednje pa je sin tožnika. Šlo je za ustni dogovor. Plačil je bilo več, kot je bilo dogovorjeno, kar dokazuje priložena excel tabela z natančnim potekom plačil. Tožnik je namerno podtaknil tako dejstva kot priče. Zahteva, da tožnik predloži izpisek računa v času najema, saj je prejemal najemnine. Priče, ki jih je predlagal tožnik, so nekompetentne. Tožnik je v stanovanje vstopal brez njene vednosti in je zato lahko tudi priredil dokaze, uničil pohištvo. Kršeno je bilo temeljno načelo zaslišanja stranke, kar predstavlja bistvo kontradiktornega postopka. Sama ni prejela niti enega vabila, ne tožbe. Vse je izvedela zgolj iz medijev. Tožnik in z njegove strani predlagane priče so krivo izpovedale. P. N. ji je povedal, da je sam uničil predal, za katerega kasneje v prid tožnika zatrjuje, da ga je ona. Tožnika obtožuje več kaznivih dejanj. Prišlo je tudi do izklopa elektrike, zaradi česar je utrpela škodo zaradi pokvarjenih stvari v hladilniku. Pogodbo je kasneje prejela v roke, a je nikoli nista podpisala. Je urejena, čista in skrbna. Edini izziv je bil parket v kopalnici, na katerega je izjemno pazila, saj je v kopalnici vedno prisotna voda. Ko je stanovanje pustila, je bil zelo majhen košček na robu tuša rahlo dvignjen, a že pred njeno vselitvijo. Tožnik ji je zadal ogromno večletno bolečino, skrbi, žalost, depresijo in strah, kar podrobno opiše. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz podatkov Centralnega registra prebivalstva razvidno, da je tožnik dne 19.6.2020 umrl. Zato je kot tožečo stranko pritožbeno sodišče v uvodu sodbe navedlo (za sedaj še neznane) dediče po pokojnem mag. F P. 6. Kot izhaja iz odločbe Upravne enote ... z dne 14.9.2016 (C1) je bila tožena stranka z dnem dokončnosti te odločbe izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 2. odst. 82. člena ZPP toženi stranki, ki je bila neznanega bivališča in ni imela pooblaščenca, pravilno postavilo začasnega zastopnika odvetnika ..., ki je v postopku zastopal interese tožene stranke. Tožena stranka se je osebno javila sodišču že v času, ko je bila končana glavna obravnava (28.2.2019) in sicer preko elektronske pošte dne 18.3.2019. V tem elektronskem sporočilu je tožena stranka sporočila svoj naslov v tujini, zato je sodišče prve stopnje začasnega zastopnika razrešilo. Tožena stranka je nato sama vložila laično pritožbo zoper sodbo z dne 28.2.2019. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila preko začasnega zastopnika toženi stranki dana možnost obravnavanja v postopku. Ker je bila neznanega bivališča, pa sodišče tožene stranke ni moglo povabiti na zaslišanje oziroma je zaslišati. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama ustno sklenjena najemna pogodba, saj sta se dogovorili o vseh bistvenih sestavinah, pogodba pa je bila tudi v pretežnem delu izpolnjena in je zato veljavna (58. člen Obligacijskega zakonika - OZ2). Zato se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da pravdni stranki pisne pogodbe nista sklenili. Tožena stranka pa ne zanika, da je stanovanje uporabljala in tudi plačala najemnine v določenem znesku, pri čemer sedaj več ne prereka, da je bila višina najemnine dogovorjena v znesku 400,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala, da bi v celoti poravnala svoje obveznosti glede plačila najemnin in je posledično toženi stranki pravilno naložilo, da svojo pogodbeno obveznost izpolni v celoti. Navedbe tožene stranke o tem, da sta se pravdni stranki dogovorili, da se del najemnin pobota s toženkinim vložkom v stanovanje in v zvezi s tem podani dokazni predlogi, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odst. 337. člena ZPP). Enako velja za ostale navedbe in predlagane dokaze v pritožbi, ki jih tožena stranka ni podala v postopku na prvi stopnji: zatrjevana plačila s priloženo excel tabelo, predlog, da naj tožnik predloži izpisek računa v času najema.

8. Toženka pa neutemeljeno graja tudi skrbno dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je toženka v tožnikovem stanovanju povzročila določeno škodo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izpovedbam tožnika in prič P. N., A. K. in S. B., ki so potrdili, da je bilo stanovanje, ko je bilo oddano toženki v najem, urejeno in prenovljeno, po izpraznitvi stanovanja s strani toženke pa so bile v njem določene poškodbe, za katere odškodninsko odgovarja toženka, ki jih je povzročila (gre za uničene predalnike pod pečico, uničene zavese v kopalnici, uničen tuš in poškodovane dele sten v kopalnici). Glede poškodb parketa pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala višine škode v zvezi s temi poškodbami in je v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, zato so toženkine navedbe v zvezi s parketom nerelevantne oziroma toženka nima interesa, da bi se glede tega pritoževala. Toženka v pritožbi trdi, da so bile priče, ki jih je predlagal tožnik, nekompetentne, vendar pritožbenemu sodišču s svojimi navedbami ne vzbudi dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki ni imelo nobenega utemeljenega razloga, da tožniku in prej navedenim pričam ne bi verjelo. Da je priča P. N. njej izjavila eno, tožniku pa drugo resnico, pa toženka prvič prepozno navaja v pritožbi. Enako velja glede priče A. K., ki naj bi po navedbah toženke pod tožnikovim mentorstvom prejel možnost specializacije ali dela na splošno.

9. Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami