Jedro

Ker sodišče prve stopnje zaradi nejasno formuliranega premoženjskopravnega zahtevka le tega ni prisodilo oškodovancu, bi moralo ob ugotovitvi, da je natančno ugotovilo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ob storitvi kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ in dejstva, da je oškodovanec obtožencu zaradi poplačila dela terjatve odtegnil zadnji osebni dohodek v znani višini, v preostalem delu obtožencu odvzeti premoženjsko korist. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožencu odvzelo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po čl. 96. KZ obtoženemu V. L. naloži v plačilo znesek 34.124,60 SIT, kar ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni protipravni premoženjski koristi.

Obtoženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega V. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 4 (štiri) mesece zapora in preizkusno dobo 1 (enega) leta, ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka in stroškov zagovornika za čas, ko je bil le ta postavljen po uradni dolžnosti ter oškodovanca X montaža s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde.

Zoper takšno sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagal, naj pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da obtožencu odvzame s kaznivim dejanjem doseženo premoženjsko korist. Višji državni tožilec - svetnik J. S. iz Višjega državnega tožilstva v Ljubljani je v pisnem mnenju predlagal ugoditev pritožbi, enak predlog pa je podal tudi na seji senata sodišča druge stopnje prisotni višji državni tožilec.

Pritožba je utemeljena.

V celoti je potrebno pritrditi pritožbenim izvajanjem državnega tožilca, da bi sodišče prve stopnje moralo obtožencu odvzeti premoženjsko korist glede na to, da o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca ni odločilo. Iz razlogov izpodbijane sodbe, ki so v skladu s podatki kazenskega spisa, namreč izhaja, da si je obtoženec s storitvijo kaznivega dejanja pridobil za 65.516,00 SIT protipravne premoženjske koristi, zaradi delnega poplačila svoje terjatve pa mu oškodovana delovna organizacija ni izplačala njegov zadnji osebni dohodek v višini 31.391,40 SIT. Za razliko do višine protipravno pridobljene premoženjske koristi je ostal torej obtoženec ob izreku sodbe neupravičeno okoriščen, kar predstavlja razlog za odvzem takšne premoženjske koristi, vsebovan v določilu 95. KZ. Ker je tedaj sodišče prve stopnje s tem, ko obtožencu ni naložilo, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni protipravni premoženjski koristi, kršilo kazenski zakon, je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v predlaganem obsegu.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu čl. 95/IV ZKP, pri čemer so razlogi za takšno odločitev enaki kot v sodbi sodišča prve stopnje.