Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 190/2020

ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.190.2020 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovni razlog sodna razveza pravica do izjave bistvena kršitev določb postopka
Višje delovno in socialno sodišče
19. maj 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje na naroku ni sprejelo nobene odločitve glede druge pripravljalne vloge tožnice, glede te pripravljalne vloge oziroma navedb in dokaznih predlogov, ki jih vsebuje, v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo nobenih razlogov (ali je pripravljalna vloga dopustna, ali so navedbe v njej bistvene, ali so utemeljene, ali so podani razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jim ni ugodilo, saj predlaganih dokazov ni izvedlo). S tem je poseglo v tožničino pravico do izjavljanja, določeno v prvem odstavku 5. člena ZPP, in zagrešilo uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je dolžna toženka tožnico pozvati nazaj na delo ali ji izplačati denarno povračilo v višini 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, da je dolžna odvesti davke in prispevke, za čas od 5. 8. 2019 tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in izplačilom plač, regresov za letni dopust ter drugih denarnih prejemkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, ter ji plačati pravdne stroške (točka I izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev o pravdnih stroških toženke v točki II izreka, se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnica. Navaja, da je nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pred sodiščem prve stopnje utemeljila z diskriminatornim ravnanjem toženke, toženki je očitala, da ji ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi oziroma da je za isto delo zaposlila drugo delavko A.A.. Tožnica je imela za delo, ki ga opravlja A.A., več delovnih izkušenj, to delo je že opravljala pri toženki. Konkretne navedbe je podala v pripravljalni vlogi z dne 14. 1. 2020, v tej pripravljalni vlogi se je opredelila do navedb toženke v njeni pripravljalni vlogi, ki jo je prejela dne 3. 1. 2020. Sodišče prve stopnje je absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožnici ni omogočilo izjave glede navedb toženke in ker njene pripravljalne vloge z dne 14. 1. 2020 z novimi navedbami in dokazi ni upoštevalo oziroma se do njih sploh ni opredelilo. Toženka je zlorabila institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za isto delo je na delovno mesto tehnični komercialist za ... izdelke sklenila novo pogodbo o zaposlitvi z A.A.. To delo bi lahko opravljala tožnica, zaposlena na delovnem mestu pomočnik strokovne vodje ..., tožnica ga je že opravljala. O tem bi izpovedala priča B.B., če bi bila njena izpoved verodostojna, in druge priče, ki bi jih tožnica predlagala, če bi imela možnost izjaviti se o navedbah toženke v njeni pripravljalni vlogi. A.A. je delo opravljala v proizvodnji. O tem bi izpovedali priči C.C. in D.D.. Za delo A.A. ni bila usposobljena in ga ni samostojno opravljala, kar bi tožnica dokazala, če bi toženka predložila ponudbe, ki jih je sestavila. O delu tožnice bi izpovedala tudi priča E.E., vodja tehnologije. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožnica v pritožbi.

6. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem, torej če poseže v strankino pravico do izjavljanja v postopku. Pravica do izjavljanja v postopku izvira iz z Ustavo RS (Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.) zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Kot načelo je vsebovana v prvem odstavku 5. člena ZPP, po katerem mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke; v drugem odstavku 5. člena ZPP je določeno, da sme sodišče, le tedaj, če ta zakon tako določa, odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se s strankinimi navedbami (in dokaznimi predlogi) seznani in se do njih opredeli oziroma se opredeli do tistih, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena.

7. V konkretnem sporu je tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo dne 3. 12. 2019 predložila prvo pripravljalno vlogo, s katero je konkretizirala svoje navedbe iz tožbe, s katerimi je utemeljila zahtevek oziroma nezakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je, kot je razvidno iz zapisnika z naroka, toženki dodelilo 15 dnevni rok, da se do navedb tožnice v prvi pripravljalni vlogi opredeli. Svojo prvo pripravljalno vlogo z dne 12. 12. 2019 je toženka poslala priporočeno po pošti dne 13. 12. 2019, v njej se je opredelila do navedb tožnice, predvsem do navedb glede dela, ki ga je opravljala tožnica in ki ga opravlja A.A., poleg tega je tožnico opozorila na premalo določne navedbe glede dela, ki ga je opravljala, in glede zatrjevanega diskriminatornega ravnanja. Kot navaja tožnica v pritožbi, ji je bila prva pripravljalna vloga toženke vročena dne 3. 1. 2020. Sodišče prve stopnje je hkrati ni pozvalo, da se opredeli do navedb toženke, niti ji ni dodelilo roka, v katerem bi to storila. Tožnica se je do navedb opredelila v drugi pripravljalni vlogi z dne 14. 1. 2020, v kateri je predlagala nove dokaze. Drugo pripravljalno vlogo je predložila na drugem naroku za glavno obravnavo dne 14. 1. 2020. 8. Sodišče prve stopnje na naroku dne 14. 1. 2020 ni sprejelo nobene odločitve glede druge pripravljalne vloge tožnice, glede te pripravljalne vloge oziroma navedb in dokaznih predlogov, ki jih vsebuje, v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo nobenih razlogov (ali je pripravljalna vloga dopustna, ali so navedbe v njej bistvene, ali so utemeljene, ali so podani razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jim ni ugodilo, saj predlaganih dokazov ni izvedlo). S tem je poseglo v tožničino pravico do izjavljanja, določeno v prvem odstavku 5. člena ZPP, in zagrešilo uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP ugodilo pritožbi tožnice, razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odpravi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in ponovno razsodi o utemeljenosti zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti (ne more tožnici zagotoviti pravice do izjavljanja, ki jo je kršilo sodišče prve stopnje), razveljavitev izpodbijanega dela sodbe pa glede na dosedanji potek postopka ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Rok za pritožbo zoper ta sklep začne teči naslednji dan po prenehanju veljavnosti ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ, Ur. l. RS, št. 36/2020 in 61/2020), kar ugotovi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS, s tem, da ukrepi iz tega zakona veljajo najdlje do 1. 7. 2020 (2. do 4.a člen ZZUSUDJZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia