Jedro

Po določbi prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, na predlog stranke. Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka 5. člena ZST-1). Citirana določba 3. točke 5. člena ZST-1 torej določa, kdaj v individualnih delovnih sporih nastane taksna obveznost, ne nanaša pa se ta določba na oprostitev plačila sodnih taks, niti ne na določa roka, v katerem bi zavezanec lahko oziroma moral vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ni sprejemljiva razlaga, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Stranka namreč predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijan sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika z dne 13. 9. 2017 za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi ali spremeni tako, da se pridrži odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 13. 9. 2017 oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo odstopi v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s stroškovnimi posledicami. V pritožbi navaja, da je ob vložitvi tožbe predlagal, da se ga oprosti plačila sodne takse, ki bo odmerjena s strani sodišča. Sodišče je sicer pravilno povzelo določbo 5. člena ZST-1, da nastane taksna obveznost za stranko takrat, ko ji je vročena sodna odločba, vendar pa je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik za vložitev predloga v tej fazi postopka nima pravne koristi. Dejstvo je, da bo odmerjena sodna taksa in dejstvo je, da bo plačilni nalog sodišče posredovalo ravno tožniku, ko bo odločilo v tem sporu. Naložena obveznost plačila sodne takse bo nedvomno v breme zgolj tožnika. Sodišče bi lahko izdalo sklep, s katerim bi si pridržalo pravico odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse do meritorne odločitve v predmetnem sporu, nikakor pa ni mogoče pritrditi stališču, da tožnik nima pravne koristi. Nastanek taksne obveznosti ne sovpada s strankino pravico do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 s sprem.) sodišče odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, na predlog stranke. Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka 5. člena ZST-1). Citirana določba 3. točke 5. člena ZST-1 torej določa, kdaj v individualnih delovnih sporih nastane taksna obveznost, ne nanaša pa se ta določba na oprostitev plačila sodnih taks, niti ne na določa roka, v katerem bi zavezanec lahko oziroma moral vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ni sprejemljiva razlaga, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Stranka namreč predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala. S sklepom o morebitni oprostitvi, odlogu ali odobritvi obročnega plačila taks namreč učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za vse taksne obveznosti, ki so oziroma bodo nastale kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Nenazadnje lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore plačati takso (tretji odstavek 13. člena ZST-1).

6. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določila ZST-1, ki se nanašajo na oprostitev plačila sodnih taks ter o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni vsebinsko odločilo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP).