Jedro

Glede na tožnikove trditve o tem, da k hiši ni napeljan vodovodni priključek, obenem pa trditve, da je toženec obstoječi dotok vode zaprl, ob tožbenem predlogu (smiselno enako pa velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, kjer se omenja beseda „priključek“), da je toženec dolžan v hiši „urediti napeljavo tekoče pitne vode“, ni jasno, kaj tožnik s takšnim predlogom sploh zahteva. Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta v tem delu nejasna, zato bo moralo sodišče prve stopnje od tožnika najprej zahtevati njuno popravo v skladu z določbo 108. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (glede ureditve priključka tekoče vode v hiši B. 120, M. in glede izročitve ključev vrat kleti, ključev in daljinca vrat garaže) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se tožencu naloži, da v korist tožnika nemudoma uredi priključek tekoče vode v hiši B., ki stoji na parc. št. 569/6, k.o. ..., z ID znakom parcela 0000 569/6, in mu v istem roku izroči ključe vrat kleti, ključe in daljinec vrat garaže in zagotovi večjo priključno moč v hiši. Zavrnilo je tudi predlog v delu, ko je tožnik zahteval izrek denarne kazni tožencu v znesku 4.000,00 EUR v primeru, če toženec ne bi ravnal po začasni odredbi.

2. Zoper ta sklep se je v delu, ki se nanaša na priključek tekoče vode in na izročitev ključev vrat kleti ter ključev in daljinca garaže, pritožil tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Navaja, da je v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe tožnik jasno zapisal, da do hiše, v kateri ima brezplačno dosmrtno služnostno pravico stanovanja, vodovodni priključek ni napeljan. Vodovodni priključek na Komunali K. lahko uredi le lastnik hiše, to je toženec, ki tega namenoma ne stori, zato tožnika šikanira. Ni pomembno, kdo je prekinil priključek, ki je bil speljan od brata C. na črno, ker ne gre za motenjsko pravdo in ker mora toženec na Komunali K. hiši zagotoviti legalen priključek za vodo, ker je služnostni zavezanec. Zmotno je sodišče štelo, da je vodo samo nekdo zaprl. Vode se tudi ne da odpreti, če sploh ni legalnega priključka in voda do hiše sploh ne pride. Zagotoviti je treba legalen vodovodni priključek. Logično in splošno znano je, da je standard bivanja v Republiki Sloveniji tak, da je življenje v hiši brez tekoče pitne vode nevzdržno in da je treba priklop vode zato nujno in takoj urediti, kar lahko stori na komunalnem podjetju le lastnik nepremičnine. Posledično bi moral imeti tožnik tudi dostop do kleti, da bi si lahko uredil ogrevanje le-te, sicer bi voda v neogrevani kleti pozimi zmrznila. Če bi bila v hiši tekoča voda, bi si tožnik lahko uredil centralno ogrevanje. V ta namen potrebuje ključe in daljinec vrat garaže, da bi lahko peč dostavili v klet. Če mu toženec ogrevanja ne uredi, si način tega lahko izbere tožnik. Če bi imela hiša tekočo vodo, ki jo mora imeti, bi si tožnik izbral centralno ogrevanje. Toženec mu ponuja ogrevanje na elektriko, tožnik pa ima pravico, da si izbere najbolj ekonomičen način ogrevanja, če mu ogrevanja toženec kot služnostni zavezanec ne zagotovi sam. Sodišče je tožniku kršilo pravico do pravne varnosti, pravico do učinkovitega sodnega varstva, pravico do zdravega življenjskega okolja, pravico do stanovanja, pravico do zasebne lastnine ter pravico do osebnega dostojanstva. Takšen način odločanja sodišča ni v skladu z ustaljeno sodno prakso, Ustavo RS in EKČP. Toženec tožnika zgolj šikanira.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilnih materialno pravnih izhodišč o tem, kdaj sodišče lahko izda ureditveno začasno odredbo (točki 6 in 7 sklepa). Verjetnosti obstoja tožnikove terjatve ni presojalo, temveč je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo že iz razloga, ker naj tožnik ne bi izkazal težko nadomestljive škode oziroma nujnosti izdaje začasne odredbe.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbenih navedbah in predlogu za izdajo začasne odredbe navajal, da do hiše na naslovu B. ni napeljan vodovodni priključek, v času pravde P 11/2020 pa je bila tekoča voda napeljana na črno od brata C. Tožencu očita, da ne uredi priključka tekoče pitne vode oziroma da je vodo, ki je bila speljana na črno od brata C., celo zaprl. Prav tako tožniku ne izroči ključev vrat kleti in ključev ter daljinca vrat garaže, da bi si lahko uredil centralno ogrevanje. Navedel je tudi, da bivanje v neogrevani hiši brez tekoče vode ni mogoče, začasna odredba pa je nujno potrebna, da se zaščiti zdravje, osebno dostojanstvo in življenje tožnika. Tožnik zato nima kje bivati.

6. Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da sta voda v hiši in ogrevanje nujno potrebna elementa za to, da je v hiši sploh mogoče bivati. Njuno pomanjkanje nedvomno lahko vpliva tudi na zdravje tožnika, njegova morebitna poškodba pa predstavlja težko nadomestljivo škodo. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na tožnikove trditve o tem, da k hiši ni napeljan vodovodni priključek, obenem pa trditve, da je toženec obstoječi dotok vode zaprl, ob tožbenem predlogu (smiselno enako pa velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, kjer se omenja beseda „priključek“), da je toženec dolžan v hiši „urediti napeljavo tekoče pitne vode“, ni jasno, kaj tožnik s takšnim predlogom sploh zahteva. Ni jasno, ali tožnik želi, da toženec vodo zgolj ponovno odpre, ali pa zahteva kaj več. Sama besedna zveza „urediti napeljavo tekoče vode“ tudi ne pove, kakšna dejanja toženca le ta obsega (ali je tu zajeto toženčevo soglasje za napeljavo vodovoda do hiše, ureditev napeljave do hiše in v hiši, podaja zahteve za vzpostavitev priključka pri komunalnem podjetju, kritje stroškov za vzpostavitev vodovodnega priključka). Teh dejstev tožnik tudi v tožbi in predlogu za začasno odredbo ne pojasni. Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta v tem delu nejasna, zato bo moralo sodišče prve stopnje od tožnika najprej zahtevati njuno popravo v skladu z določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Ko bosta tožba in predlog za izdajo začasne odredbe jasna in razumljiva, pa naj predlog za začasno odredbo sodišče posreduje tudi v odgovor tožencu. Nato naj o predlogu za začasno odredbo ponovno odloči, po potrebi pa prej izvede predlagane dokaze.

7. V zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe v delu, ko tožnik zahteva, da mu toženec izroči ključe vrat kleti, ključe in daljinec vrat garaže (vse to z namenom, da si bo tožnik uredil centralno ogrevanje), pa se bo sodišče prve stopnje moralo najprej vprašati, ali obstaja verjetnost, da takšna terjatev tožnika obstoji (glede na materialno pravne določbe o vsebini obveznosti služnostnega zavezanca) in ali se je zato tožnik sploh dolžan posluževati drugih možnosti za ogrevanje (električni radiatorji, klima), kot to navaja sodišče v izpodbijanem sklepu kot razlog za zavrnitev predloga za začasno odredbo.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ2).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 51/98