Jedro

Določba desetega odstavka 10. člena ZUPJS določa tistega od staršev, pri katerem se otrok upošteva kot njegov družinski član v primeru ugotavljanja njegovega materialnega položaja za namen uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (tudi v primeru uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči po ZBPP), kar pa ne pomeni, da se tistemu od staršev, kateremu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, oziroma pri katerem otrok ne živi, finančna skrb, ki jo ta namenja otroku, ne upošteva pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, ko uveljavlja pravice iz javnih sredstev. Temu staršu se namreč po izrecni določbi 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev (v obravnavanem primeru pravice do brezplačne pravne pomoči) ugotovljeni dohodek zmanjša za izplačane preživnine.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1376/2023 z dne 1. 2. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: organ za BPP) ugotovil, da je bila tožniku z odločbo opr. št. Bpp 1376/2023 z dne 1. 9. 2023 brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno (I. točka izreka). Odvetnika A. A., ki mu je bila zaupana izvedba brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog in zastopanja tožnika pred sodiščem prve stopnje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II N 510/2023 in v pridruženem postopku mediacije, je organ za BPP razrešil (II. točka izreka) in tožniku naložil, da mora neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti v znesku, ki bo izplačan odvetniku A. A. na podlagi sklepa o odmeri stroškov (III. točka izreka), in sicer brezobrestno v roku 30 dni od dneva prejema sklepa, s katerim so bili ali bodo odmerjeni stroški odvetnika, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, vse na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je naveden v izreku sklepa (IV. točka izreka).

2.V obrazložitvi odločbe organ za BPP pojasnjuje, da je bila tožniku, ki je bil v obdobju od 1. 7. 2023 do 10. 9. 2023 prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ter je prejemal denarno nadomestilo, z odločbo opr. št. Bpp 1376/2023 z dne 1. 9. 2023 brezplačna pravna pomoč dodeljena za sestavo vseh potrebnih vlog in za zastopanje po odvetniku v postopku opr. št. II N 510/2023, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ter v pridruženem postopku mediacije. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A. A.

3.Po izdaji navedene odločbe je organ za BPP na podlagi 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) opravil uradne poizvedbe in ugotovil, da je tožnik v obdobju od 1. 10. 2023 do 5. 12. 2023 prejel povprečno mesečno plačo v neto višini 960,68 EUR: za mesec september 2023 je tako dne 13. 10. 2023 prejel neto plačo v višini 725,67 EUR, za mesec oktober 2023 je prejel dne 15. 11. 2023 neto plačo v višini 1.000,58 EUR in za november 2023 je prejel dne 15. 12. 2023 neto plačo v višini 1.963,89 EUR (pravilno: 963,89 EUR), v navedenem obdobju pa je tožnik dne 13. 10. 2023 prejel tudi nadomestilo in druge dohodke iz obveznega socialnega zavarovanja v višini 192,79 EUR. V navedenem obdobju je tožnik tako prejel mesečne dohodke v povprečni mesečni višini, ki presega cenzus, določen za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je na dan, ko se je ugotavljalo, ali tožnik izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, znašal 930,68 EUR. O spremembi višine dohodka tožnik v nasprotju z določbami ZBPP organa za BPP ni obvestil v roku osmih dni od dneva, ko je izvedel za spremembo. Glede na prejeto plačo dne 15. 12. 2023 se je rok za obvestilo po ugotovitvi organa za BPP izrekel dne 3. 1. 2024.

4.Organ za BPP nadalje pojasnjuje, da se v skladu z desetim odstavkom 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) v primeru, ko se starši otrok ne sporazumejo oziroma se še niso sporazumeli o varstvu, vzgoji in oskrbi otrok, otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Ker ima mladoletni sin tožnika, B. B., stalno prebivališče prijavljeno na naslovu ..., torej drugje kot ima prijavljeno stalno prebivališče tožnik, organ za BPP otroka ni upošteval kot družinskega člana tožnika. Tožnik je bil o navedenem seznanjen z dopisom z dne 5. 1. 2024, na katerega pa v postavljenem roku osmih dni, ki se je iztekel dne 17. 1. 2024, ni odgovoril. Glede na obrazloženo je dolžan tožnik po mnenju organa za BPP po drugem odstavku 43. člena ZBPP neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen.

5.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno nepravilna. Kot pravilne tožnik priznava navedbe v izpodbijani odločbi o njegovi zaposlitvi pri družbi C., d.o.o. in o višini dohodka iz tega naslova, navaja pa, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker pri njeni izdaji organ za BPP ni upošteval dejstva, da je dolžan preživljati mladoletnega sina B. B., starega leto in pet mesecev. Kot oče je namreč dolžan izpolnjevati vse starševske obveznosti do otroka ne glede na to, pri kom otrok živi oziroma kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Kot navaja, ima z otrokom redne stike, zanj pa na račun mesečno plačuje 120,00 EUR preživnine. Glede na obrazloženo bi moral organ za BPP po njegovem mnenju pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja kot družinskega člana upoštevati tudi otroka oziroma bi moral od njegovih povprečnih mesečnih dohodkov v višini 960,68 EUR odšteti 120,00 EUR, kolikor znaša mesečna preživnina, ki jo plačuje za svojega sina. Če bi organ ravnal pravilno, bi ugotovil, da njegova razpoložljiva mesečna denarna sredstva ne presegajo cenzusa 930,00 EUR.

6.Tožnik še navaja, da je bil o prejetih dohodkih iz naslova zaposlitve dolžan organ za BPP obvestiti šele z dnem 26. 11. 2023, to je v roku osmih dni po prejemu plače za mesec oktober 2023. Zato je dolžan vrniti le denarna sredstva, ki so bila izvajalcu storitev BPP izplačana po 26. 11. 2023, ne pa tudi denarnih sredstev, odmerjenih in priznanih izvajalcu za storitve v času med 1. 9. 2023 in 26. 11. 2023.

7.Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa predlaga, da sodišče po odpravi izpodbijane odločbe vrne zadevo Okrožnemu sodišču v Mariboru v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki I izreka

9.Tožba je utemeljena.

10.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je organ za BPP tožniku naložil vračilo prejete brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da se je tožnik po izdaji odločbe št. Bpp 1376/2023 z dne 1. 9. 2023, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaposlil in da je njegova povprečna mesečna plača, prejeta v času od 1. 10. 2023 do 15. 12. 2023, presegala cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

11.Pravno podlago izpodbijane odločitve predstavljajo določbe VII. poglavja ZBPP, ki določajo, da mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena (prvi odstavek 41. člena ZBPP). Zakon zato upravičencu do brezplačne pravne pomoči nalaga dolžnost, da mora organ za BPP v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov v roku osmih dni obvestiti o spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vlivale na pravico do brezplačne pravne pomoči (drugi in tretji odstavek 41. člena ZBPP). Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo mora upravičenec vrniti, se namreč šteje tudi že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena, upravičenec pa v roku 8 dni, odkar je izvedel za spremembo dejstev in okoliščin, ki vlivajo na dodelitev brezplačne pravne pomoči, organ za BPP ni obvestil o spremembi podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP (prvi in drugi odstavek 43. člena ZBPP).

12.Med strankama ni sporno, da se je tožnik po izdaji odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči opr. št. Bpp 1376/2023 z dne 1. 9. 2023 v septembru 2023 zaposlil in da so njegovi povprečni mesečni dohodki, prejeti v času od 1. 10. 2023 do 15. 12. 2023, znašali 960,00 EUR, kar pomeni, da so za približno 30,00 EUR presegali dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je v času odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči znašal 930,69 EUR. Sporno tudi ni, da je tožnik oče mladoletnega otroka, B. B., ki pa ne živi pri tožniku na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Med tožnikom in materjo njegovega otroka je namreč pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku nepravdni postopek, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji otroka, določitvi stikov in preživnine, za katerega je bila tožniku z odločbo opr. št. Bpp 1376/2023 z dne 1. 9. 2023 tudi priznana pravica do brezplačne pravne pomoči.

13.Za odločitev v tej zadevi ostaja tako ključno le vprašanje, ali bi moral organ za BPP pri ugotavljanju upravičenosti tožnika do brezplačne pravne pomoči glede na spremenjene okoliščine (upoštevaje višino dohodka tožnika, prejetega na podlagi njegove zaposlitve) kot družinskega člana tožnika šteti tudi njegovega mladoletnega otroka oziroma ali bi moral organ pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnika upoštevati tudi višino preživnine, ki jo tožnik, kot zatrjuje, plačuje za preživljanje svojega mladoletnega otroka.

14.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za BPP pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika mladoletnega sina tožnika ni upošteval kot njegovega družinskega člana, sklicujoč se pri tem na določbo desetega odstavka 10. člena ZUPJS, v skladu s katero se v primeru, ko se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otroka, otrok pri ugotavljanju materialnega položaja staršev zaradi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče.

Navedena določba določa tistega od staršev, pri katerem se otrok upošteva kot njegov družinski član v primeru ugotavljanja njegovega materialnega položaja za namen uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (tudi v primeru uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči po ZBPP), kar pa ne pomeni, da se tistemu od staršev, kateremu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, oziroma pri katerem otrok ne živi, finančna skrb, ki jo ta namenja otroku, ne upošteva pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, ko uveljavlja pravice iz javnih sredstev. Temu staršu se namreč po izrecni določbi 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev (v obravnavanem primeru pravice do brezplačne pravne pomoči) ugotovljeni dohodek zmanjša za izplačane preživnine.

16.Ker je plačilo preživnine po 1. točki prvega odstavka 13. člena ZUPJS v primeru, kakršen je obravnavani, ko tožnik zatrjuje, da prispeva k preživljanju otroka, ključno za pravilno ugotovitev materialnega položaja tožnika kot upravičenca do brezplačne pravne pomoči, organ za BPP pa pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje preživninsko obveznost, ki mu jo nalaga zakon, pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo ni bilo uporabljeno pravilno, v posledici česar tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovno odločanje.

17.Pri odločanju v ponovnem postopku bo moral organ za BPP tožnika pozvati k predložitvi dokazil o plačilu preživnine za sina. Zneske, za katere bo ugotovljeno, da jih je tožnik dejansko plačal za namen izpolnitve svoje zakonske preživninske obveznosti, bo moral nato organ odšteti od tožnikovega dohodka, kot to določa 1. točka prvega odstavka 13. člena ZUPJS. Pri presoji, ali tožnik presega dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bo organ za BPP lahko upošteval le razliko med prejetimi dohodki tožnika ter plačanimi zneski preživnine.

18.Sodišče je zadevi v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni nastopala stranka z nasprotnim interesom.

19.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožniku ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahteval, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena izven glavne obravnave in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Ta znesek stroškov, povečan za 22 % DDV, v skupni višini 347,70 EUR je sodišče prisodilo tožniku, kot izhaja to iz točke II izreka.

20.Obresti od zneska sodnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1 Tako prvi odstavek 14. člena ZBPP.

2 Tako npr. UPRS v sodbi II U 482/2017 z dne 22. 11. 2017, 8. točka obrazložitve in v sklepu opr. št. II U 104/2022 z dne 23. 6. 2022, 12. točka obrazložitve.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.