Jedro

Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev, da se razveljavijo volitve v Svet delavcev družbe A Ljubljana, ki so bile dne 3. 12. 2012. Zoper sodbo se pritožuje le še predlagatelj A.A. in v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da so v 8. volilnem področju volili tri kandidate in da je bila med tretje in četrto uvrščenim kandidatom razlika le en glas, zato je glas volilke, ki ni bila več zaposlena v volilnem področju 8 bistveno vplival na izid volitev. V pritožbi navaja, da so bila navodila za glasovanje zavajajoča, saj celo sodišče samo v sodbi pravi, da navodilo ne zavezuje volilnega upravičenca, da na glasovnici obkroži toliko kandidatov, kot se jih voli v volilnem področju, pač pa to pomeni koliko največ glasov lahko odda volilni upravičenec na glasovnici, da bo ta veljavna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je na pravilno uporabo materialnega prava pazilo tudi po uradni dolžnosti. Izpodbijano sodbo je preizkusilo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvene kršitve določil postopka ter da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Svet delavcev na 43. redni seji dne 1. 10. 2012 prejel skep o izvedbi volitev v Svet delavcev glede na to, da je do tedanjemu svetu potekel mandat 12. 1. 2013. Svet delavcev je določil volilno komisijo, datum volitev področja v katerih se volitve izvedejo kot tudi število članov, ki so lahko izvoljeni v posameznem področju. Volilna komisija je na seji dne 8. 11. 2012 imenovala volilni odbor, določila volišče, ki je bilo na sedežu družbe. Volilnemu odboru je predlagala, da določi, da volilci, ki bodo na dan volitev odsotni, volijo pred tem dnem, prav tako pa zaposleni, ki so na delovnem mestu izven sedeža družbe, lahko volijo po pošti. Volilna komisija pa je volilnemu odboru posredovala tudi volilni imenik, ki ga je pripravila kadrovska služba družbe. Volilni odbor je dne 20. 11. 2012 izdal obvestilo, da so možne predčasne volitve v času od 26. 11. do 30. 11. 2012, volilci v 6., 8. in 9. volilnem področju pa lahko volijo na sedežih svojih organizacijskih enot ali po pošti. V zvezi z zatrjevano kršitvijo predlagatelja A.A., da je v 8. volilnem področju glasovala tudi zaposlena, ki v organizacijski enoti, ki sodi v to volilno področje od 1. 12. 2012 ni bila več zaposlena, je sodišče ugotovilo, da po izjavah udeležencev ta navedba drži, vendar je sodišče zaključilo, da navedeno ne predstavlja kršitve postopka volitev, ki bi bila bistvena. Z obrazložitvijo sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče v celoti strinja, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je volilna komisija prejela volilni imenik 8. 11. 2012 in da so v času, od 26. 11. 2012 do 30. 11. 2012, na podlagi volilnega imenika že potekle predčasne volitve, na katerih bi lahko sodelovala tudi volilka 8. volilnega področja, ki je v tem času bila še zaposlena v organizacijski enoti (do 1. 12. 2012).

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 in naslednji – ZSDU) ter volilna pravila, ki so jih udeleženci predložili sodišču ne predvidevajo takšnega primera, ko zaposleni v času po izdelavi volilnega imenika ter po izvedbi predčasnih volitev sklene z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi, s katero je premeščen v drugo organizacijsko enoto. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da od volilnih organov ni pričakovati, da bi na dan volitev preverjali ali volilni imenik drži oziroma ali je ta še vedno skladen s kadrovskimi podatki, s katerimi razpolaga delodajalec. Prav zaradi učinkovite izvedbe volitev so volilni imeniki pripravljeni pred volitvami, v njih pa se upoštevajo tudi dejstva, ki bodo nastopila do volitev, če so ob izdelavi volilnega imenika znana. Dejansko je neizvedljivo, da bi volilnemu odboru naložili obveznost, da vsakega volilca, ki pride na volilno mesto, torej na sam dan volitev preveri v kadrovski službi, ali je na dan volitev še vedno zaposlen v organizacijski enoti, ki sodi v posamezno volilno enoto. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da je pri ugotavljanju kdo lahko voli v posameznem volilnem področju potrebno ugotavljati na presečen datum, ki je pred datumom izvedbe volitev in je torej kot relevantne potrebno upoštevati podatke v volilnem imeniku, ki ga je volilna komisija od kadrovske službe delodajalca prejela 8. 11. 2012 in na podlagi katerega so bile pred datumom volitev 3. 12. 2012 tudi izvedene predčasne volitve. Volilka na katero se sklicuje predlagatelj A.A. je torej do 1. 12. 2012 bila zaposlena v volilnem področju 8 in je imela pravico voliti na predčasnih volitvah. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče šteje, da navedeno ne predstavlja kršitev postopka volitev, ki bi bila bistvena. Kot je že zapisalo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 242/2011 z dne 9. 1. 2012 volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takšnih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev oziroma, ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata. Torej v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev mora biti v skladu z 52. členom ZSDU delavcem – volilcem zagotovljena svoboda in tajnost volitev. Nihče ne sme ovirati volitev članov Sveta delavcev. Volitve morajo biti organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci. Delodajalec ne sme vplivati na glasovanje, delavci pa imajo pravice izrazit svoje mnenje o volitvah, volilnih organih in kandidatih za člane sveta delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana kršitev sama po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev. Navsezadnje predlagatelj tudi ni trdil, da bi bil izvoljen, če bi s tretjim kandidatom imela enako število glasov in pri tem ni zatrjeval, da ima daljšo delovno dobo v družbi. Namreč po 2. odstavku 42. člena ZDSU je določeno, da če sta dva kandidata za člana Sveta delavcev dobila enako število glasov je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v družbi.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev predlagatelja, ki se nanaša na navodila volilnim upravičencem kako naj glasujejo. Iz glasovnic, ki jih je predložil nasprotni udeleženec izhaja, da je na sami glasovnici natisnjeno tudi navodilo koliko kandidatov se voli in da se voli tako, da se obkroži številka pred imenom kandidatov za katere se želi glasovati. Sodišče prve stopnje je tudi zapisalo, da je navodilo jasno in ga je možno razumeti, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da sodišče v sodbi samo ugotavlja, da so bila navodila za glasovanje zavajajoča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.