7. 3. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije – PSS, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d. o. o., Grosuplje, na seji 7. marca 2024

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 76. člena in 107. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 200/2000, 172/21 in 141/22) se zavrže.

2.Predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Predlagatelj vlaga zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 76. člena in 107. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol). Izpodbijani ureditvi, ki naj bi policistom odvzela pravico do stavke, očita neskladje z 2., 16., 76. in 77. členom Ustave, 3. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic (Uradni list FLRJ, MP, št. 8/58, in Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – Konvencija MOD št. 87), 4. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (Uradni list FLRJ, MP, št. 11/58, in Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – Konvencija MOD št. 98), 5. in 6. členom Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – MESL), 11. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP), 8. členom Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPESKP), 22. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP) in 28. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016). Predlagatelj navaja, da so pravice policistov na podlagi izpodbijane ureditve neposredno ogrožene, ker naj bi ta ureditev določala prepoved pravice do stavke široko, tj. v celotnem času delovanja policije na podlagi drugega odstavka 107. člena ZODPol, in ker naj bi bila nejasna. ZODPol pojma naravnih in drugih nesreč velikega obsega ter drugih izjemnih okoliščin naj ne bi definiral in naj ne bi omogočal oprave presoje, ali je v konkretni situaciji omejitev pravice do stavke sploh potrebna in v kakšnem obsegu. Predlagatelj predlaga tudi, naj Ustavno sodišče nasprotni stranki naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zahtevo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Državni zbor na zahtevo ni odgovoril. O zahtevi je podala mnenje Vlada, ki meni, da Ustavno sodišče ni pristojno za odločanje o delu zahteve, ki problematizira veljavnost in izvrševanje Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/19 in 74/21) ter njegovo skladnost z izpodbijanimi zakonskimi določbami, v preostalem delu pa je po oceni Vlade zahteva neutemeljena. Predlagatelj je v izjavi na to mnenje stališčem Vlade nasprotoval.

B.

3.Predlagatelj je vlogo naslovil z zahtevo (pobudo) za oceno ustavnosti in v vlogi podal navedbe v zvezi s svojim pravnim interesom. Glede na to, da je vlogo utemeljeval kot kvalificirani predlagatelj – in ne kot pobudnik – ter je v sklepnih predlogih Ustavnemu sodišču predlagal, naj mu prizna pravni položaj skladno z zadnjo alinejo prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče vlogo obravnavalo le kot zahtevo.

4.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa z vložitvijo pisne zahteve, če so ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

5.Predlagatelj je izkazal, da je reprezentativen sindikat v dejavnosti za območje države, ni pa izkazal ogroženosti pravic delavcev. Z navedbami, da je z izpodbijano ureditvijo kršena pravica policistov do stavke za čas delovanja policije iz drugega odstavka 107. člena ZODPol in da je izpodbijana ureditev nedoločna, predlagatelj utemeljuje protiustavnost izpodbijanih določb, ne utemelji oziroma izkaže pa ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo povzročila izpodbijana ureditev.[1] Pravica do stavke je ena temeljnih pravic delavcev za doseganje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela in pomeni šele zadnje sredstvo za uveljavljanje pravic delavcev (načelo ultima ratio).[2] Na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZODPol policistom pravica do stavke ni absolutno odvzeta, temveč je omejena za čas delovanja policije na podlagi drugega odstavka 107. člena ZODPol. Prepoved oziroma omejitev pravice do stavke je torej pogojena z nastopom vsaj ene izmed izrednih okoliščin iz drugega odstavka 107. člena ZODPol, pri čemer ukrepe kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije ter njihov obseg in trajanje skladno s tretjim odstavkom 107. člena ZODPol na predlog ministra določi Vlada. Če te okoliščine ne nastopijo, policisti izvršujejo pravico do stavke v skladu s prvim in drugim odstavkom 76. člena ZODPol. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da za izpolnjenost procesne predpostavke ogroženosti pravic delavcev ne zadostuje abstraktna ogroženost pravic; izkazana mora biti konkretna in neposredna ogroženost pravic delavcev.[3] Katere pravice delavcev naj bi bile s to omejitvijo ogrožene in na kakšen način, pri čemer niso izkazane okoliščine iz drugega in tretjega odstavka 107. člena ZODPol, pa predlagatelj ni pojasnil.

6.Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo (1. točka izreka).

7.Predlagatelj predlaga tudi, naj Ustavno sodišče nasprotni stranki naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zahtevo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pojasnjuje, da je na pomanjkljivosti in protiustavnost izpodbijanih zakonskih določb obrazloženo opozoril že v postopku sprejemanja zakona, nanje pa je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Navaja tudi, da se financira s prispevki svojih članov in ne razpolaga z znatnejšimi finančnimi sredstvi.

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi, ki v obravnavanem primeru niso podani. Ustavno sodišče je zato odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Točko 1 izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Šugman Stubbs. Ustavno sodišče je 2. točko izreka sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Podobno Ustavno sodišče v sklepih št. U-I-90/14 z dne 7. 4. 2016, 3. točka obrazložitve, št. U-I-32/16 z dne 16. 11. 2017, 4. točka obrazložitve, št. U-I-69/16 z dne 16. 11. 2017, 4. točka obrazložitve, in št. U-I-264/19 z dne 10. 3. 2022, 7. točka obrazložitve.

[2]Tako v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-90/14, 4. točka obrazložitve.

[3]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-823/21 z dne 23. 12. 2021 (Uradni list RS, št. 201/21), 15. točka obrazložitve, št. U-I-210/21 z dne 30. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 157/21), 11. točka obrazložitve, in št. U-I-16/21 z dne 18. 2. 2021 (Uradni list RS, št. 28/21), 10. točka obrazložitve.