Jedro

Po vsebini predstavlja storilčeva vloga tako prošnjo za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora, kot tudi predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato prošnjo za odlog obravnavati po določbah 25. člena ZIKS-1 in o njej odločiti z odločbo izdano po pravilih ZUP, predlog za nadomestitev pa bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati v skladu 202c.čl. ZP-1 in o njem odločiti s sklepom.

Če storilec v vlogi ne navaja takšnih dejstev, ki bi kazala na obstoj kateregakoli od razlogov za odložitev po čl. 24/I ZIKS-1, to ne pomeni, da njegove vloge ni šteti kot prošnjo za odložitev in jo zato sploh ne obravnavati, pač pa je v takšnem primeru njegova prošnja neutemeljena in jo je zato potrebno zavrniti.

Izrek

Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa se po uradni dolžnosti spremeni tako, da se izrek poslej v celoti glasi: Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti se kot nedovoljen zavrže. Prošnja za odložitev izvršitve uklonilnega zapora se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo vlogo storilca z dne 21.08.2007. Takšno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija storilec prekrška zaradi kršitev Zakona o prekrških (ZP-1) in Ustave RS, v pritožbi pa navaja, da ni storil nobenega prekrška, da ga policija nadleguje, da izrečena sankcija zelo posega v njegov socialni položaj in mu povzroča stres, da so bile med postopkom bistveno kršene določbe postopka o prekršku, ker pred izdajo sodbe okrajnega sodišča ni bil zaslišan, da mu je bila kršena ustavna pravica do poštenega sojenja, ker mu ni bil dan na razpolago primeren čas za obrambo, saj mu je bil podeljen prekratek pritožbeni rok, ker niso bili predloženi enoumni pisni obremenilni dokazi, ker se niso upoštevali razbremenilni dokazi in ker odločba o prekršku ni bila izrečena v njegovi navzočnosti. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep o zavržbi razveljavi, ker je protiustaven.

Pritožba ni utemeljena, pač je bilo potrebno izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremeniti po uradni dolžnosti.

Ob pregledu spisovnega gradiva v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa v skladu s 159. čl. ZP-1 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z razlogi in da obstaja tudi nasprotje med razlogi v obrazložitvi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki I. odst. 155. čl. ZP-1, ki jo je pritožbeno sodišče po določbi IV. odst. 163. čl. ZP-1 dolžno samo odpraviti.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec po pravnomočnosti sklepa o določitvi uklonilnega zapora in prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora, ki mu je bil poslan dne 16.07.2007, vložil vlogo za preložitev (z dne 21.08.2007), v kateri je navajal, da sodni postopki še niso zaključeni, da je bil kršen 27. čl. Ustave RS in II. odst. 19. čl. ZP-1, da je bil za prekršek izdan plačilni nalog in mu zato uklonilni zapor ne bi smel biti določen, da njegova krivda ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, zaradi česar predlaga, da se vsi postopki zoper njega ustavijo ali izvedejo v skladu z Ustavo RS, če pa njegovi pritožbi ne bo ugodeno, zaproša za opravljanje javnih del v splošno korist, saj globe ne bi zmogel plačati. Takšnim ugotovitvam prvostopenjskega sodišča v celoti pritrjuje vsebina storilčeve vloge z dne 21.08.2007 (ki jo je prvostopenjskemu sodišču poslal s priporočeno poštno pošiljko 22.08.2007, torej znotraj 3-dnevnega roka za vložitev prošnje za odložitev izvršitve uklonilnega zapora in predloga za nadomestitev globe, saj mu je bil poziv za nastop izvrševanja uklonilnega zapora osebno vročen 20.08.2007). Glede na navedeni povzetek vsebine storilčeve vloge z dne 21.08.2007 je povsem jasno, da je takšno vlogo šteti tako kot prošnjo za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora (v nadaljevanju prošnja za odložitev), kot tudi za predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe). Sodišče prve stopnje bi moralo zato prošnjo za odlog obravnavati po določbah 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), na uporabo katerega napotuje VI. odstavek 202. člena ZP-1 in o njej odločiti z odločbo izdano po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se ga na podlagi I. odst. 8. čl. ZIKS-1 uporablja za izdajanje odločb po ZIKS-1. Predlog za nadomestitev globe pa bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati v skladu 202c. čl. ZP-1 in o njem odločiti s sklepom. Kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje sklenilo, da se vloga storilca z dne 21.08.2007 zavrne, kar bi pomenilo, da je tako prošnjo za odložitev kot tudi predlog za nadomestitev globe ocenilo kot neutemeljena. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je zavrnilo le predlog za nadomestitev globe (ker je ob smiselni uporabi III. odst. 202c. čl. ZP-1 štelo, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil), medtem ko storilčeve vloge z dne 21.08.2007 ni obravnavalo kot prošnje za odložitev (ker storilec v njej ni navajal dejstev, ki bi upravičevale obravnavanje vloge kot prošnje za odlog uklonilnega zapora). Zaradi odprave navedenih nejasnosti, ki predstavljajo bistveno kršitev določb postopka po čl. 155/I-8 ZP-1, pritožbeno sodišče ob uporabi čl. 163/IV ZP-1 pojasnjuje: a) k točki I. spremenjenega izreka: Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in imajo oporo v spisovnem gradivu, je prvostopenjsko sodišče na podlagi storilčeve vloge 21.08.2007, njegovega zaslišanja v zvezi s predlogom za nadomestitev globe, dokazov, ki jih je sodišču predložil storilec in podatkov, ki jih je v skladu s VI. odst. 202b. čl. in III. odst. 202c. čl. ZP-1 pridobilo sodišče samo, ocenilo, da storilec glede na njegovo premoženjsko stanje ne zmore plačati globe. Zato je prvostopenjsko sodišče v skladu s IV. odst. 202c. čl. ZP-1 pozvalo Center za socialno delo (CSD), da na podlagi razgovora s storilcem, njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti, seznama organizacij in konkretnega dogovora z organizacijo za storilca pripravi konkreten predlog organizacije in nalog v splošno korist, ki naj bi jih storilec opravil. CSD je 12.03.2008 sodišče obvestil, da se je storilec na vabilo sicer odzval in se udeležil razgovora, v katerem pa je povedal, da se je v zvezi s to zadevo pritožil na "evropsko sodišče", ki o njegovi zadevi še ni odločilo in da želi počakati z opravljanjem splošno koristnega dela do odločitve te institucije. Ob smiselni uporabi III. (sedaj IV.) odst. 202c. čl. ZP-1, ki določa, da se v primeru, ko se storilec neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se razgovoru izmika, šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe, je sodišče prve stopnje štelo, da je storilec svoj predlog za nadomestitev globe umaknil. Takšni presoji prvostopenjskega sodišče in smiselni uporabi citiranega določila pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Storilec se je na vabilo odzval in se torej razgovoru ni izmikal, pač pa se je z navajanjem neutemeljenih razlogov izmikal samemu opravljanju nalog, zaradi česar je pravilno šteti, da nalog v splošno korist ne namerava opraviti in da je zato svoj predlog za nadomestitev globe umaknil. Vendar pa je ob smiselni uporabi II. odst. 161. čl. ZP-1 (ki določa, da je pritožba med drugim nedovoljena, če je bila pritožba umaknjena) v primeru, ko storilec vlogo umakne, šteti takšno vlogo za nedovoljeno in jo je zato potrebno zavreči in ne zavrniti. Prvostopenjsko sodišče bi tako storilčev predlog za nadomestitev globe moralo zavreči kot nedovoljen v skladu z II. odst. 202c. čl. ZP-1. Ker prvostopenjsko sodišče tega ni storilo, saj je storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, ob spremembi izpodbijanega sklepa v skladu s čl. 163/IV ZP-1 storilčev predlog za nadomestitev globe kot nedovoljen zavrglo pritožbeno sodišče. b) k II. točki spremenjenega izreka Kot je pojasnjeno že zgoraj, bi moralo prvostopenjsko sodišče storilčevo vlogo z dne 21.08.2007 obravnavati tudi kot prošnjo za odložitev, saj je s to vlogo prvotno prosil za odložitev. Pravilne in pritožbeno neizpodbijane so ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da storilec pri tem ni navajal nobenih dejstev, ki bi kazala na obstoj kateregakoli od razlogov za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora, ki so taksativno našteti v I. odst. 24. čl. ZIKS-1 in jih je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (storilec je namreč v svoji prošnji za odložitev smiselno izpodbijal zakonitost sklepa o določitvi uklonilnega zapora in iz tega razloga prosil za odložitev). Vendar če storilec v prošnji za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora ne navaja takšnih dejstev, ki bi kazala na na obstoj kateregakoli od razlogov za odložitev po čl. 24/I ZIKS-1, to ne pomeni, da njegove vloge ni šteti kot prošnjo za odložitev, pač pa je v takšnem primeru njegova prošnja neutemeljena in jo je zato potrebno zavrniti. Ker storilčeve prošnje za odložitev ni zavrnilo prvostopenjsko sodišče, je to storilo pritožbeno sodišče in sicer na podlagi II. odst. 251. čl. ZUP, ki se ga za izdajanje odločb po 25. čl. ZIKS-1 uporablja na podlagi čl. 8/I ZIKS-1. Ker gre v obravnavani zadevi za postopek izvrševanja uklonilnega zapora, katerega namen je prisiliti storilca k plačilu globe izrečene s pravnomočno odločbo prekrškovnega organa ali sodbo o prekršku, so storilčeve pritožbene navedbe, da ni storil nobenega prekrška, da sankcija zelo posega v njegov socialni položaj, da policija ni pristojna za kaznovanje, da ni bil zaslišan pred izdajo sodbe okrajnega sodišča, da sodba ni bila izrečena javno v njegovi prisotnosti ter da niso bili predloženi obremenilni in razbremenilni dokazi, v tem postopku neupoštevne, saj se nanašajo na dejansko stanje prekrška, bistvene kršitve določb postopka o prekršku in odločitev o sankcijah. O vsem tem je bilo namreč že pravnomočno odločeno s sodbo o prekršku, ki je bila podlaga za določitev uklonilnega zapora, poleg tega pa je postal pravnomočen tudi sklep o določitvi uklonilnega zapora. Pritožbene navedbe, da mu ni bil dan na voljo primeren čas za pripravo obrambe in zagovora, ker je sodišče določilo prekratek pritožbeni rok, pa so neutemeljene, saj je pritožbeni rok določen z zakonom, ki ga je sprejel zakonodajalec, zakonski roki pa so nepodaljšljivi, kar pomeni, da sodišča ne morejo določiti krajšega ali daljšega pritožbenega roka, temveč lahko v pravnem pouku upravičence do pritožbe le poučijo o tem, koliko znaša pritožbeni rok. Presoja skladnosti pritožbenega roka z Ustavo RS pa je v pristojnosti Ustavnega sodišča RS, ki je pristojno tudi za presojo kršitev členov, ki jih storilec v pritožbi le našteva, ne da bi podrobneje razložil, v čem naj bi bila kršitev, zaradi česar takšnih navedb pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi čl. 163/IV in čl. 251/II ZUP po uradni dolžnosti spremenilo, medtem ko je storilčevo pritožbo na podlagi čl. 163/III ZP-1 in čl. 248/III ZUP kot neutemeljeno zavrnilo.