Jedro

Sklep o podaljšanju pripora nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o obstoju pripornega razloga, če se v obrazložitvi sklicuje le na obrazložitev prejšnjega sklepa o priporu.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega Š.P. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zoper imenovanega obdolženca podaljšalo pripor iz pripornih razlogov po 3. točki II.

odst. 191. čl. ZKP še za mesec dni, to je do vključno 17.12.1993 do 14.30 ure.

Proti temu sklepu se pritožujeta obdolženec in njegova zagovornica.

Obdolženec, kot je razvidno iz obrazložitve pritožbe, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da se pripor odpravi. Zagovornica uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter se pripor odpravi oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva pošlje v ponovno odločanje.

Pritožba zagovornice je utemeljena.

Zagovornica sicer uveljavlja več pritožbenih razlogov, pritrditi pa je treba njenim izvajanjem v pritožbi, da izpodbijani sklep nima razlogov o pripornih razlogih, zaradi katerih je bil zoper obdolženca odrejen pripor. Iz izreka izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil pripor odrejen iz razlogov po 3. točki II. odst. 191. čl. ZKP. V obrazložitvi tega sklepa pa ni navedeno, katere okoliščine šteje sodišče prve stopnje za take, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja. Glede teh je navedeno v izpodbijanem sklepu le, da še vedno obstajajo isti priporni razlogi, zaradi katerih je bil pripor zoper obdolženca odrejen in da je senat to že pojasnil v svojem sklepu, ko je zavrnil pritožbo zagovornice obdolženca zoper predlog za odpravo pripora.

Takšno sklicevanje na razloge, navedene v drugi odločbi sodišča, ne zadošča. Sodišče mora vsakokrat, ko odloča o priporu oziroma podaljšanju pripora, znova presoditi okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, ali je podan kateri izmed pripornih razlogov ter mora to svojo oceno ter na njej temelječe ugotovitve navesti v obrazložitvi sklepa. Vprašanje, ali je podan priporni razlog in kateri priporni razlog ter na podlagi katerih okoliščin sodišče to ugotavlja, pomeni odločilno dejstvo pri odločanju o podaljšanju pripora. Ker pa izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, je s tem podana bistvena kršitev določb Zakona o kazenskem postopku iz 11. točke I. odst. 364. čl. ZKP.

Glede na navedeno je bilo pritožbi zagovornice treba ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker je bil izpodbijani sklep razveljavljen na pritožbo zagovornice, o pritožbi obdolženca, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, glede česar pa izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkanja razlogov sploh ne bi bilo moč preizkusiti, ni bilo posebej odločeno.