Jedro

Iz stečajnega spisa izhaja, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe postal pravnomočen (najkasneje) 5. 9. 2022, saj zoper njega do tega dne (15 dni od vročitve sklepa družbenici po njenem pooblaščencu, odvetniški pisarni A. in po objavi na portalu Ajpes) ni bilo pritožbe. Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost tega sklepa ni več mogoče spuščati. To, kar je pravnomočno odločeno, se šteje za resnično (res iudicata pro veritate accipitur). Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito.

V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Namen zakonodajalca je, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zaradi česar ZFPPIPP vsebuje razne institute, ki omogočajo pospešitev postopka. Tak je tudi namen instituta objave pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Z objavo je strankam dana možnost, da se seznanijo z vsebino procesnih dejanj. Pritožnica je tako, tudi če ji v resnici sklep o začetku stečajnega postopka ni bil vročen, imela možnost, da se z njim seznani z njegovo objavo na portalu Ajpes.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I.) začelo stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPIPP in je bila pred izbrisom vpisana v sodni register s podatki: C. d. o. o., (II.) za upravitelja je imenovalo D. D., (III.) ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravnoorganizacijske oblike: Poslovno svetovanje D. D. s. p.

2. Pritožnica, ki trdi da je edina družbenica izbrisane družbe (in ki jo zastopa odvetniška pisarna E. E.), je predlagala, da ji sodišče vroči sklep o začetku stečajnega postopka, hkrati pa je (če sodišče ne bi sledilo njenemu predlogu za vročitev in bi štelo, da se je z vpogledom v spis njen pooblaščenec seznanil z izpodbijanim sklepom) vložila tudi pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek stečajnega postopka zavrne ter razveljavi vsa opravljena dejanja v tem stečajnem postopku skupaj z vsemu posledicami.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožnica trdi, da izpodbijanega sklepa ni prejela in zato predlaga, da ji ga sodišče vroči. Sklicuje se na tretji odstavek 242. člena ZFPPIPP, ki določa, da se, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na predlog družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, ta sklep vroči tudi drugemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Navedenega člena za odločitev v tem primeru ni mogoče uporabiti, saj iz sodnega registra izhaja, da je prav pritožnica (edina) družbenica izbrisane družbe, ki je hkrati (kot to izhaja iz listinske dokumentacije v spisu, po pooblaščencu, odvetniški pisarni A.) tudi vložila predlog za začetek obravnavanega stečajnega postopka.

5. Pritožnica opozarja na določilo 98. člena ZPP, po katerem mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da ni in da stranka ne odobri njegovega dejanja, razveljavi opravljena dejanja. Trdi, da ji izpodbijani sklep ni bil vročen, saj je sodišče prve stopnje (zaradi ponarejenega pooblastila odvetniški družbi A.) domnevno "lažno" vlagateljico (in domnevno "lažno" zatrjevano edino družbenico stečajnega dolžnika) napačno štelo za upravičeno vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Izpodbijani sklep je bil vročen navedeni odvetniški družbi kot pooblaščenki (domnevno "lažne" družbenice) vlagateljice, pritožnica pa zoper izpodbijani sklep zato sploh ni imela možnosti vložiti pritožbe.

6. Iz stečajnega spisa izhaja, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe postal pravnomočen (najkasneje) 5. 9. 2022, saj zoper njega do tega dne (15 dni od vročitve sklepa družbenici po njenem pooblaščencu, odvetniški pisarni A. in po objavi na portalu Ajpes) ni bilo pritožbe. Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost tega sklepa ni več mogoče spuščati. To, kar je pravnomočno odločeno, se šteje za resnično (res iudicata pro veritate accipitur). Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito (158. člen Ustave Republike Slovenije in 319. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena).

7. V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Namen zakonodajalca je, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zaradi česar ZFPPIPP vsebuje razne institute, ki omogočajo pospešitev postopka. Tak je tudi namen instituta objave pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Z objavo je strankam dana možnost, da se seznanijo z vsebino procesnih dejanj. Pritožnica je tako, tudi če ji v resnici sklep o začetku stečajnega postopka ni bil vročen, imela možnost, da se z njim seznani z njegovo objavo na portalu Ajpes.

8. Stranke postopka lahko (če zakon tako določa) zoper pravnomočno odločitev predlagajo obnovo postopka. Pritožničino pritožbo bi bilo (morda) mogoče šteti tudi kot predlog za obnovo postopka, saj trdi, da ji z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (2. in 4. točka 394. člena ZPP). Vendar pa obnova postopka zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka in glede na izrecno določilo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v stečajnem postopku ni dopustna.

9. Pritožnica s trditvami v pritožbi, da sama ni podpisala pooblastila odvetniški družbi A., ki ga je F. F. priložila predlogu za začetek stečajnega postopka, da je torej predlog za začetek stečajnega postopka vložil nepooblaščeni predlagatelj ter da je bil sklep o začetku stečajnega postopka zato nepravilno vročen odvetniški družbi A., ne more doseči razveljavitve stečajnega postopka. Bo pa tovrstne razloge lahko uveljavljala v morebitnem odškodninskem (ali/oziroma kazenskem) postopku zoper "lažnega" predlagatelja oziroma pooblastitelja, ki naj bi ponaredil pritožničin podpis na pooblastilu odvetniški družbi A.

10. Ne glede na vse povedano pa po pregledu listinske dokumentacije v spisu višje sodišče ugotavlja, da iz dosedanjega poteka stečajnega postopka izhaja (predvsem iz pritožbe zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in vrnitvi v prejšnje stanje), da domnevno "lažna" družbenica trdi, da je "razlog za začetek stečajnega postopka pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe, zaradi česar je obstajala potreba po prenosu tega premoženja na pravnega naslednika družbe. Izbrisana družba je bila v času obstoja lastnica nepremičnin in potreben je bil prenos teh nepremičnin na pravnega naslednika in ureditev zemljiško knjižnega stanja in s tem prenos lastninske pravice na pridobitelje". Domnevno "lažna" družbenica je soglašala s sklenitvijo prodajne pogodbe za odkupno ceno 210,00 EUR/m2, vendar pa postopku prodaje ni mogla prisostvovati zaradi geopolitične situacije ter je bila o izvedeni prodaji obveščena s strani tretjih oseb šele, ko je bila že sklenjena kupna pogodba s kupcem za (po njeni oceni) prenizko ceno. Zaradi navedenega je domnevno "lažna" družbenica sodišču prve stopnje predlagala vrnitev v prejšnje stanje in vložila pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Na tej točki je prišlo tudi do pritožbe domnevno "prave" družbenice (pritožnice) zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Na podlagi opisanega ni mogoče prezreti, da so trenutni interesi domnevno "lažne" družbenice in pritožnice zelo podobni: obe želita doseči razveljavitev sklepa o izročitvi prodane nepremičnine kupcu, pritožnica pa (tudi) razveljavitev vseh preostalih sklepov, vključno s sklepom o začetku stečajnega postopka.

11. Višje sodišče je ugotovilo, da je sklep o začetku stečajnega postopka postal pravnomočen in da zoper njega ni mogoče vložiti nobenega izrednega pravnega sredstva. Zato je bilo dolžničino pritožbo (tudi če bi jo bilo mogoče šteti za predlog za obnovo postopka), ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, treba zavreči (četrti odstavek 128. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 158 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 346, 346/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1, 122, 122/4, 128, 128/4, 242, 242/3

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.