Jedro

Sodišče lahko svojo odločitev o tem, ali bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, med postopkom tudi spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo naknadno drugače oceni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: V tej pravdni zadevi je bil postopek prekinjen na podlagi sklepa z dne 18.4.2005 do pravnomočne odločitve v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 3962/2004. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sklenilo, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje od 15.10.2008, torej od dne, ko je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo pod opr. št. II Cp 3089/2008 z dne 15.10.2008 zavrnilo pritožbi in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje opr. št. V P 3262/2004 z dne 13.3.2008 in je bilo o zadevi pravnomočno odločeno.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi navaja, da Okrožno sodišče pred odločitvijo o nadaljevanju postopka predloga za nadaljevanje postopka ni vročilo toženi stranki, prav tako ji ni bil dodeljen rok, v katerem bi se o predlogu lahko izjavila, zato je sodišče bistveno kršilo določilo postopka iz 8. točke 1. odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka ni imela možnosti, da bi pred izdajo sklepa o nadaljevanju postopka pojasnila, da sta bili pravdni stranki v zadevi pod opr. št. I P 116/2006 zaradi razveljavitve prodajne pogodbe soglasni, da se postopek prekine do odločitve vrhovnega sodišča o reviziji. Zato je Okrožno sodišče v Ljubljani 19.11.2008 izven naroka za glavno obravnavo sprejelo sklep pod opr. št. I P 116/2006, s katerim je postopek prekinilo do rešitve revizije v postopku pod opr. št. V P 3262/2004. Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesnega vodstva. Na splošno velja naj se postopek nadaljuje takoj, ko odpade razlog za prekinitev. Če je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakala na konec postopka, kar pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, ali bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče med postopkom tudi spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo naknadno drugače oceni. V konkretnem primeru je bil postopek prekinjen iz razloga po 1. odstavku 206. člena ZPP, ker je sodišče sklenilo, da ne bo samo reševalo prehodnega vprašanja. Zato je bilo sodišče upravičeno tudi po uradno dolžnosti izdati sklep o nadaljevanju postopka, ker se je pravnomočno končal postopek o predhodnem vprašanju in pa celo v primeru, če bi se sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. Sklep o nadaljevanju postopka se vedno vroči obema strankama. Tisti stranki, ki ni predlagala nadaljevanje postopka se ta vroči po 142. členu ZPP. Izpodbijani sklep je bil toženi stranki vročen skladno s citiranim določilom, zato je ta imela možnost sodelovanja v postopku (ki jo je tudi izkoristila s pritožbo zoper izpodbijani sklep) in določilo 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, nikakor ni bilo kršeno. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določila Zakona o pravdnem postopku kot sledi iz obrazložitve tega sklepa, saj za odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka ni relevantno, ali je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložena revizija, postopek pa se zopet lahko prekine samo v primerih, ki jih predvideva zakon (205. in 206. člen Zakona o pravdnem postopku), ne pa na podlagi sporazuma pravdnih strank. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča pave stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku propadla, sama nosi stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).