Jedro

Pritožba ne izpodbija presoje o tem, da je ocena delovne uspešnosti nezakonita. Uveljavlja le, da bi sodišče moralo zavreči tožbo v delu, v katerem se nanaša na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019. Takšno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Pri oceni delovne uspešnosti gre za odločanje o pravici iz delovnega razmerja. Tako akt, s katerim se določi delovna ocena (ocenjevalni list), kot tudi akt, s katerim se odloči o zahtevi za preizkus ocene (sklep Komisije), predstavljata delovnopravni akt. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep, s katerim je Komisija v postopku preizkusa potrdila oceno, ter ocena v ocenjevalnem listu, ki je bila predmet tega preizkusa, kot celota tvorita odločitev delodajalca o pravici javnega uslužbenca iz delovnega razmerja. To nenazadnje potrjuje tudi sklep Komisije v obravnavanem sporu, v katerem se ta glede podrobnejše opredelitve elementov delovne uspešnosti oziroma glede ocene po posameznih kriterijih sklicuje na ocenjevalni list. Predmet sodnega spora je bila vsebinska (ne)primernost ocene, pri čemer je iz obrazložitve prvostopenjske sodbe razvidno, da je predmet sodnega postopka zajemal presojo odločitve delodajalca kot celote (torej tako ocene iz ocenjevalnega lista kot sklepa Komisije). Ker se tožnica s tako odločitvijo delodajalca ni strinjala, je s tožbo utemeljeno zahtevala razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista in sklepa Komisije, pri čemer se pravni interes pri takšni, oblikovalni tožbi domneva. Glede na obrazloženo se pritožba zmotno zavzema za zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 280,00 EUR, v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep št. ... z dne 9. 6. 2020 in oceno iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa št. ... z dne 29. 4. 2020 in št. ... z dne 28. 5. 2020 (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Toženka se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje zoper I. točko izreka sodbe v delu, ki se nanaša na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista. Predlaga, naj pritožbeno sodišče v tem delu prvostopenjsko sodbo razveljavi in tožbo zavrže. Navaja, da je skladno s stališčem iz judikata Pdp 458/2020 predmet sodne presoje lahko le sklep komisije, ki je preizkusila oceno delovne uspešnosti, za zahtevek za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista pa tožnica nima pravne koristi. Ker bivši ocenjevalec (načelnik toženke) A. A. pri toženki ni več zaposlen, toženka ne more ponovno oceniti tožnice. Razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista pomeni, da je tožnici odvzeta pravica do letne ocene za leto 2019. Če ocena iz ocenjevalnega lista ne bi bila razveljavljena, bi jo lahko komisija ponovno preizkusila. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe. Navaja, da ji bo toženka morala za leto 2019 ponovno določiti oceno delovne uspešnosti, če pa se tožnica z njo ne bo strinjala, bo sprožila postopek za preizkus. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejstva je ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožničina ocena delovne uspešnosti za leto 2019 nezakonita, ker toženka pri ocenjevanju nekaterih kriterijev iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008 in nadaljnji; v nadaljevanju: Uredba) ni uporabila pravilno, po nekaterih kriterijih pa ocene ni bilo mogoče preveriti zaradi njihove vsebinske nezapolnjenosti. Glede na to je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo oceno iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 ter sklep z dne 9. 6. 2020, s katerim je Komisija za preizkus ocene delovne uspešnosti (v nadaljevanju: Komisija) zavrnila tožničino zahtevo za preizkus ocene kot neutemeljeno in za leto 2019 potrdila oceno dobro.

7. Pritožba ne izpodbija presoje o tem, da je ocena delovne uspešnosti nezakonita. Uveljavlja le, da bi sodišče moralo zavreči tožbo v delu, v katerem se nanaša na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019. Takšno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno.

8. V skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe oceno javnega uslužbenca določi odgovorna oseba (oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe). Odgovorna oseba po tej Uredbi je predstojnik (prvi odstavek 2. člena Uredbe) - v primeru toženke je to njen načelnik. Odgovorna oseba (oziroma nadrejeni po njenem pooblastilu) mora izpolniti ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti in javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in utemeljitvijo (četrti odstavek 4. člena Uredbe). V skladu s šestim odstavkom 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) je veljavna ocena tista, s katero je bil seznanjen javni uslužbenec, v primeru zahteve za preizkus ocene pa ocena, ki jo določi Komisija in je javnemu uslužbencu vročena.

9. Ustrezna ocena delovne uspešnosti je pogoj za napredovanje javnega uslužbenca (17. člen ZSPJS). Pri oceni delovne uspešnosti gre zato za odločanje o pravici iz delovnega razmerja.1 Tako akt, s katerim se določi delovna ocena (ocenjevalni list), kot tudi akt, s katerim se odloči o zahtevi za preizkus ocene (sklep Komisije), predstavljata delovnopravni akt.2 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep, s katerim je Komisija v postopku preizkusa potrdila oceno, ter ocena v ocenjevalnem listu, ki je bila predmet tega preizkusa, kot celota tvorita odločitev delodajalca o pravici javnega uslužbenca iz delovnega razmerja.3 To nenazadnje potrjuje tudi sklep Komisije v obravnavanem sporu, v katerem se ta glede podrobnejše opredelitve elementov delovne uspešnosti oziroma glede ocene po posameznih kriterijih sklicuje na ocenjevalni list. Predmet sodnega spora je bila vsebinska (ne)primernost ocene, pri čemer je iz obrazložitve prvostopenjske sodbe razvidno, da je predmet sodnega postopka zajemal presojo odločitve delodajalca kot celote (torej tako ocene iz ocenjevalnega lista kot sklepa Komisije). Ker se tožnica s tako odločitvijo delodajalca ni strinjala, je s tožbo utemeljeno zahtevala razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista in sklepa Komisije, pri čemer se pravni interes pri takšni, oblikovalni tožbi domneva.4 Glede na obrazloženo se pritožba zmotno zavzema za zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista.

10. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na judikat Pdp 458/2020. V njem je pritožbeno sodišče resda obrazložilo, da javni uslužbenec ni imel pravne koristi za vložitev tožbe za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista, zaradi česar je prvostopenjsko sodbo v tem delu razveljavilo in tožbo na podlagi 274. člena ZPP zavrglo. Vendar pa je treba upoštevati okoliščine primera, v katerih je pritožbeno sodišče sprejelo takšno odločitev - obrazložilo je, da je bil tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sklepa Komisije iz procesnih razlogov, zato je ob ugotovljenih nepravilnostih Komisije, ki so bile procesne narave, razveljavilo zgolj njen sklep.5 Obravnavani spor pa je drugačen, saj je sodišče prve stopnje presojalo tudi vsebinsko (ne)primernost ocene delovne uspešnosti in zaključilo, da je ocena nezakonita. V takih primerih iz obsežne sodne prakse pritožbenega sodišča izhaja, da se razveljavi tako sklep Komisije kot ocenjevalni list z oceno.6

11. Pritožbene navedbe, da ponovna ocena tožnice za leto 2019 ni mogoča, ker takratni ocenjevalec ni več zaposlen pri toženki, ne vplivajo na drugačno odločitev o pritožbi. Ne le, da te navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), pritožbeno sodišče je že sprejelo stališče, da statusne in kadrovske spremembe, do katerih je prišlo po določitvi izpodbijane ocene delovne uspešnosti, ne morejo biti ovira za ponovno ocenjevanje javnega uslužbenca, če je bila izpodbijana ocena v sodnem postopku razveljavljena.7

12. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP), saj je ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.

13. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama s tem nastale stroške, tožnici pa mora povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). V skladu z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) ji pripada povračilo 375 točk za odgovor na pritožbo (3. alineja tar. št. 16/1/a in tar. št. 16/4) in 7,5 točk za materialne stroške (11. člen OT), kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 229,50 EUR. Pripada ji tudi 22 % DDV v višini 50,49 EUR. Skupaj ji je toženka dolžna povrniti 280,00 EUR.

1 Gl. Pdp 23/2024 (tč. 8) idr. 2 Gl. Plače v javnem sektorju: Komentar Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) / [avtorji Lidija Apohal Vučković... et al.], Tax - Fin - Lex, Maribor, Pravna fakulteta, 2022, str. 208. 3 Smiselno podobno razlogovanje izhaja iz 12. tč. sklepa VIII Ips 37/2015, ki se sicer nanaša na odločanje o pravicah delavca po določbah Zakona o javnih uslužbencih: če delavec ne soglaša z odločitvijo predstojnika, je odločitev delodajalca o pravici dvostopenjska, torej obsega prvostopenjski sklep predstojnika in drugostopenjski sklep Komisije za pritožbe, ki kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici delavca. 4 Smiselno prim. Pdp 217/2014. 5 Tudi v zadevi Pdp 227/2023 je bil zaradi ugotovljenih nepravilnosti v postopku pred Komisijo razveljavljen le njen sklep. 6 Gl. Pdp 541/2012, Pdp 589/2015, Pdp 96/2017, Pdp 206/2019, Pdp 382/2019, Pdp 596/2019, Pdp 678/2019, Pdp 317/2020, Pdp 23/2024 in številni drugi. 7 Gl. Pdp 589/2015 (tč. 11).