Jedro

Oseba, ki je bila državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije in je umrla pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu FLRJ z dne 28.8.1945, ni pridobila jugoslovanskega državljanstva. Državljanstvo se ugotavlja od rojstva osebe pa do njene smrti. Gre za osebno pravico, ki je po smrti ni mogoče pridobiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 810/96-9 z dne 7.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 24.4.1996, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo in potrdila odločbo Upravne enote Š. pri J. z dne 28.6.1995. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje ugotovil, da I.O. ni državljanka Republike Slovenije in da se tudi po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), ni štela za jugoslovansko državljanko.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja sodišče prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za postopek ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije. V tem postopku je upravni organ dolžan upoštevati vse predpise o državljanstvu, ki so veljali od rojstva osebe, katere državljanstvo se ugotavlja, do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo oziroma do njene smrti (39. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ter določbe Zakona o denacionalizaciji-ZDen). V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno pritrdila organu prve stopnje, ki je ugotovil, da je bila I. O. sicer državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije z domovinstvom na dan 6.4.1941 v takratni občini R.S. To državljanstvo ji je prenehalo s smrtjo dne 11.7.1945. Zato na dan 28.8.1945, ko je bil uveljavljen Zakon o državljanstvu FLRJ, ni mogla postati državljanka nove Jugoslavije, saj uveljavitve tega zakona ni dočakala. Glede na navedeno so neupoštevni tožbeni ugovori, da je imela domovinsko pristojnost dne 6.4.1941 v takratni občini R.S. in državljanstvo Kraljevine Jugoslavije do svoje smrti.

Tožnik navaja v pritožbi, da je od ugotovitve državljanstva za njegovo mamo I.O. odvisno, ali bo izkazana njegova aktivna legitimacija v denacionalizacijskem postopku. Ker je bil ZDen sprejet zaradi poprave krivic, bi bilo potrebno v obravnavani zadevi odločiti v skladu z moralnimi in etičnimi načeli in ne po črki zakona. Če bo izpodbijana sodba obveljala, ne bo nikoli odpravljena krivica, ki se je zgodila, s podržavljenjem premoženja, njegovim staršem. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter ugotovi, da je bila I.O. na dan 28.8.1945 jugoslovanska državljanka in da je denacionalizacijska upravičenka v smislu določb ZDen.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot sta pravilno navedli tožena stranka in sodišče prve stopnje, gre v obravnavani zadevi za ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, ker I.O. ni vpisana v evidenco o državljanstvu nove Jugoslavije (3. odstavek 63. člena ZDen). Pri ugotavljanju državljanstva v skladu z navedeno določbo ZDen je upravni organ dolžan ugotoviti, ali je oseba, katere državljanstvo se ugotavlja, jugoslovanski državljan po predpisih povojne Jugoslavije. Ker se pri ugotavljanju državljanstva v skladu s 3. odstavkom 63. člena ZDen ne odloča o tem, ali je oseba, katere državljanstvo se ugotavlja, denacionalizacijski upravičenec po določbah ZDen, na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori v zvezi s položajem tožnika kot denacionalizacijskega upravičenca.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je I.O. umrla dne 11.7.1945 kot državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije, je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je sklicevalo na Zakon o državljanstvu FLRJ z dne 28.8.1945. Državljanstvo je osebna pravica, ki se pridobi z rojstvom in izgubi s smrtjo, ugotavlja pa se po predpisih o državljanstvu, ki so veljali od rojstva osebe, katere državljanstvo se ugotavlja, do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo oziroma do njene smrti. Zato je neupošteven pritožbeni ugovor, da bi sodišče prve stopnje moralo opreti svojo odločitev na moralna in etična načela.

Ker tudi ni podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, na katerega mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.