Jedro

Sodišče v konkretnem primeru pritrjuje tožniku, da tožena stranka pri ponovnem odločanju v zadevi ni upoštevala pravnega mnenja oziroma stališč in napotkov sodišča, ki se tičejo materialnega prava, izraženih v sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, kot to zahtevajo določila četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZS.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 41022-353/2018/9 z dne 18. 8. 2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka mora ob izdaji nove odločbe upoštevati stališča sodišča, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava in izhajajo iz obrazložitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2019 in 2020, za prijavljeni lokaciji A. in B. (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da stroški niso nastali.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 21. 8. 2018 vložil vlogo na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2019 in 2020 (v nadaljevanju javni razpis). Vloga tožnika je bila s sklepom tožene stranke z dne 6. 11. 2018 zavrnjena. Pojasnjuje, da je tožnik zoper navedeni sklep vložil tožbo, pri čemer je tukajšnje sodišče s sodbo I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020 tožbi ugodilo, sklep tožene stranke z dne 6. 11. 2018 odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek toženi stranki. V ponovljenem postopku je strokovna komisija ponovno opravila pregled tožnikove vloge ter jo ocenila. Navaja, da je tožnik pri prvem merilu dosegel 5 točk, pri drugem merilu 12 točk, pri petem merilu 4 točke, pri šestem merilu 3 točke ter pri osmem merilu 2 točki. Za ostale kategorije točk ni prejel, ker jedi ni prijavil v skladu z razpisnimi pogoji. Pojasni, da ponudnik dobi točke le, če nudi vsaj dve različni študentski kosili v enem tednu za posamezno kategorijo pestrosti. Pojasni, da mora ponudnik za pridobitev točk v kategoriji Testenine, njoki, lazanje, rižote (T), nuditi najmanj polovico jedi v polnozrnati različici, pri čemer tožnik v tej kategoriji nudi 4 različne jedi, vendar pa ni razvidno, da je katerakoli jed ponujena v polnozrnati različici. Tožnik je v kategoriji Mesne jedi (M) prejel 3 točke, ker ponuja 7 mesnih jedi, od tega vsaj polovico z vidno strukturo mesa, v kategoriji Ribje jedi (R) je prejel 3 točke, ker nudi 3 tovrstne jedi. V kategoriji Jedi na žlico (J) tožnik točk ni prejel, ker ne nudi jedi, ki niso juhe. Tožnik ponuja 3 glavne jedi v obliki solat, zato v kategoriji Solate (S) prejme prejme 3 točke. Ponuja tudi 3 vegetarijanske jedi, zato v kategoriji Vegetarijanske jedi (V) prejme 3 točke. Tožnik ponuja 7 vrst pic, vendar ni razvidno, da bi bila katera ponujena v polnozrnatem testu, zato v kategoriji Pizze (P) točk ne prejme. Skupaj je tožnik dosegel 26 točk. Pojasni tudi, da je v navodilih za izpolnjevanje jedilnika na strani 25 razpisne dokumentacije izrecno navedeno, da je treba v obrazec tedenskega jedilnika zapisati sestavine glavne jedi, sicer komisija teh jedi ni dolžna upoštevati. Zato ponudnik ne prejme točk, v kolikor polnozrnata sestavina glavne jedi iz jedilnika ni razvidna. Pojasni, da tožnik pri nobeni kategoriji ni navedel, da jo nudi v polnozrnati različici, zato mu komisija točk iz tega naslova ni podelila. Tožnik tako ni dosegel 27 točk, ki so pogoj za izbiro ponudnika subvencionirane študentske prehrane, zaradi česar je bilo potrebno tožnikovo vlogo zavrniti.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Navaja, da je bila vloga tožnika pravilno ocenjena. Tožnik namreč v jedilniku v kategoriji Testenine, njoki, lazanje in rižoti (T) in v kategoriji Pizze (P) v priloženem jedilniku ni navedel polnozrnate različice, zato točk ni prejel. Pojasni, da se pestrost ponudbe glavnih jedi v skladu z razpisno dokumentacijo ocenjuje na podlagi priloženega tedenskega jedilnika. Ob tem se sklicuje tudi na Pogosta vprašanja, ki so bila objavljena na spletni strani tožene stranke. Pojasni tudi, da bi bilo z drugačno odločitvijo kršeno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.

4. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri se sklicuje na bistveno kršitev določb postopka. Pojasnjuje, da je tožena stranka ponovno odločila na način, katerega je sodišče opredelilo kot materialno napačnega. V izogib kršenju načela enakosti naj tožena stranka uvede nadzorstveni postopek po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter nezakonite sklepe drugih prikrajšanih prijaviteljev odpravi. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka za plačani sodni taksi v predmetnem upravnem sporu ter v predhodnem upravnem sporu I U 166/2019. 5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Med drugim pojasni, da je napotek sodišča upoštevala ter zato v ponovnem postopku dodatno preučila relevantne predpise in razpisno dokumentacijo ter za svojo odločitev podala podrobno obrazložitev načina upoštevanja merila za ocenitev vlog. Pojasni, da je bil sistem točkovanja prispelih ponudb za vse ponudnike enak, ter da je z izpodbijanim sklepom sledila načelu enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje uvodoma navedeni sklep tožene stranke, ki ga je izdala v ponovljenem postopku po pravnomočni sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, s katero je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Sodišče je namreč presodilo, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, upoštevaje dejstvo, da je tožnik v vnaprej pripravljeni razpredelnici označil, da v kategoriji Testenine, njoki, lazanje, rižote (T) ponuja štiri različna študentska kosila na teden, v kategoriji pizze (P) pa sedem različnih študentskih kosil na teden. V kolikor ne bi ponujal polovice jedi v polnozrnati različici, bi tožnik moral zapisati, da v teh kategorijah ne ponuja študentskih kosil. Sodišče je v navedeni sodbi presodilo, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi moral ponudnik poleg imena glavne jedi in navedbe iz česa je jed sestavljena navesti tudi posamezne sestavine sestavin glavnih jedi, torej izrecno navesti še vrsto moke, iz katere je testo sestavljeno, da bi se lahko štelo, da jedi ponuja tudi v polnozrnati različici. Sodišče je pojasnilo, da odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani tožene stranke, niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne sme opreti svoje presoje.

8. V primeru, kot je obravnavani, če sodišče odpravi posamični konkretni upravni akt in vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil izpodbijani upravni akt izdan. V takšnem primeru je upravni organ pri odločanju v ponovljenem postopku v skladu z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča tako glede uporabe materialnega prava, kot tudi na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Na podlagi določila petega odstavka 64. člena ZUS-1 pa je na pravno mnenje in stališča sodišča iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan tudi vsak drug upravni organ, ki odloča o rednih ali izrednih pravnih sredstvih zoper nov upravni akt, izdan na podlagi sodbe sodišča. Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora namreč v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.

9. Sodišče v konkretnem primeru pritrjuje tožniku, da tožena stranka pri ponovnem odločanju v zadevi ni upoštevala pravnega mnenja oziroma stališč in napotkov sodišča, ki se tičejo materialnega prava, izraženih v sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, kot to zahtevajo določila četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZS. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v izpodbijanem sklepu sklicevala na Merila za ocenitev vlog oziroma ponudb, v skladu s katerimi lahko ponudnik v kategoriji Testenine, njoki, lazanje, rižote (T) in pizze (P) prejme točke le, če je najmanj polovica ponujenih jedi pripravljena v polnozrnati različici oziroma na osnovi polnozrnatega testa, pri čemer je v navodilih za izpolnjevanje jedilnika navedeno, da je treba v obrazec tedenskega jedilnika zapisati sestavine glavne jedi, sicer jih komisija ni dolžna upoštevati. Ob navedenem se je tožena stranka sklicevala tudi na rubriko Pogosta vprašanja, ki je bila objavljena na njeni spletni strani, kjer je navedeno, da je potrebno tudi polnovredno sestavino izrecno navesti, sicer se sestavina smatra za nepolnovredno.

10. Po presoji sodišča je tožena stranka odločila v nasprotju z napotkom tukajšnjega sodišča v sodbi I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020. Sodišče je namreč pojasnilo, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da je treba v tedenskem jedilniku poleg imen glavnih jedi ter navedbe iz česa je glavna jed sestavljena, izrecno navesti tudi posamezne sestavine sestavin glavnih jedi, torej izrecno napisati vrste testa oziroma moke, iz katere je testo sestavljeno. Prav tako je pojasnilo, da odgovori na spletni strani tožene stranke niso del razpisne dokumentacije, vendar pa tožena stranka navedenemu ni sledila.

11. Sodišče po povedanem pritrjuje tožniku, da je tožena stranka tudi v ponovljenem postopku zmotno uporabila materialno pravo. Ob tem sodišče še dodaja, da ni ugotovila drugačnega dejanskega stanja kot v prvotni, s prejšnjo sodbo odpravljeni odločbi. Upravni organ ima sicer v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS1 možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, vendar po presoji sodišča takšni utemeljeni razlogi v obravnavanem primeru niso podani in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, kot je predhodno povzet v obrazložitvi te sodbe pod točkama 1 in 2, ne izhajajo. Prav tako take okoliščine po presoji sodišča ne predstavlja navajanje toženke, da bi drugačna obravnava v neenakopraven položaj postavila ostale ponudnike. Po sodni presoji namreč načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS ne more opravičevati zmotne uporabe materialnega prava, zato sodišče te očitke toženke zavrača. 12. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je tožba utemeljena, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Tožena stranka mora ob izdaji nove odločbe upoštevati stališča sodišča, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava in izhajajo iz obrazložitve te sodbe. V ponovnem postopku mora tožena stranka ponovno odločiti o vlogi tožnika, tako da upošteva stališče sodišča, da Odgovori na vprašanja, objavljeni na spletni strani tožene stranke, niso del razpisne dokumentacije, ter da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bilo potrebno v tedenskem jedilniku izrecno navesti posamezne sestavine sestavin glavnih jedi, npr. vrste moke, sol, kvas ipd. Ker je sodišče tožbi ugodilo, se do ostalih tožbenih ugovorov ni opredelilo.

13. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14. Tožnik ni zahteval povrnitev stroškov postopka, plačana sodna taksa pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS X Ips 738/2008 z dne 14. 1. 2009 in X Ips 545/2005 z dne 18. 6. 2009.