4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C.-C. in Č. Č., odvetniki v Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1578/2002 z dne 13. 11. 2003 in zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. Ctz 469/2003 z dne 11. 2. 2004 se zavrže.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica izpodbija sodbo Višjega sodišča v delu, v katerem je bil delno zavrnjen obrestni zahtevek v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine. Izpodbija tudi dopis (sam ga imenuje »odločba«) Vrhovnega državnega tožilstva, s katerim je to pritožnico obvestilo, da ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je odločitev sodišča druge stopnje v obrestnem delu nezakonita in neskladna s sprejeto sodno prakso Vrhovnega sodišča. Z odločitvijo Vrhovnega državnega tožilstva, da ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti, pa se ne strinja zato, ker meni, da bi Vrhovno državno tožilstvo v vsakem primeru, ko samo ocenjuje, da je neka sodna odločba v nasprotju z zakonom, moralo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne pa presojati še posebej javnega interesa za to, da o zadevi odloči Vrhovno sodišče. Pritožnica predlaga tudi, naj Ustavno sodišče toženi stranki iz pravde naloži plačilo stroškov ustavne pritožbe.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, ker je prepozna. Ta sodba je bila pooblaščencu pritožnice vročena dne 19. 12. 2003. Ker so bila z odločitvijo Višjega sodišča izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču – v nadaljevanju ZUstS), je tedaj začel teči šestdesetdnevni rok za vložitev Ustavne pritožbe (prvi odstavek 52. člena ZUstS). Vložitev pobude državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na tek roka za vložitev ustavne pritožbe ne vpliva, saj takšna pobuda ni pravno sredstvo.

3.Tudi Ustavna pritožba zoper dopis Vrhovnega državnega tožilstva, s katerim je to obvestilo pritožnico, da ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti, ni dovoljena. Ne gre namreč za posamični akt (torej odločbo) državnega organa (ali organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil), s katerim bi bilo odločeno o takšni pritožničini pravici ali obveznosti; le zoper tak akt je mogoče po prvem odstavku 50. člena ZUstS vložiti ustavno pritožbo.

4.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS, po prvem odstavku 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS, na podlagi 34. člena v zvezi s 49. členom ZUstS in na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger