Jedro

V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZFPPIPP mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati v primeru, če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, zneske teh stroškov. V skladu s šestim odstavkom 60. člena ZFPPIPP pa v primeru, če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog upnika za izvršbo, saj je ugotovilo, da je dolžnik od 5. 5. 2014 v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. St 1971/2014, pri čemer ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2.Zoper uvodoma navedeni sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da se izvršilni naslov nanaša na stroške za obdobje pred začetkom stečajnega postopka in da izvršilni naslov ni bil pridobljen v postopku predvidenem v oddelku 5.6 ZFPPIPP. Sklep sodišča prve stopnje posega v pravnomočno razsojeno zadevo. Upnik je v korist stečajne mase v pravdi uveljavljal in uspel uveljaviti vračilo zneska 1.600.000,00 EUR s pripadki, priznani pa so bili tudi stroški postopka v višini 45.578,73 EUR, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št.P 191/2014 z dne 20. 12. 2017, pravnomočno v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 170/2018 z dne 30. 7. 2017. Stroški postopka so bili tako priznani v letu 2017, postopek osebnega stečaja nad dolžnikom pa se je začel v letu 2014. Gre za stroške, ki so bili priznani po uvedbi stečaja, zaradi ugovorov stečajnega dolžnika in pravde v stečajnem postopku, ki so bili priznani s pravnomočno sodno odločbo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje dopustiti izvršbo po 2. točki tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP (tako tudi VSL Cpg 602/96). Stališče, da bi moral upnik prijaviti stroške kot pogojno terjatev in zahtevati plačilo v breme stečajne mase je napačno. Če bi upnik uveljavljal stroške kot terjatev iz stečajne mase bi moral biti postavljen ugotovitveni zahtevek. Upnik pa je s tožbo uveljavljal dajatveni zahtevek v korist stečajne mase sodišče pa je priznalo dajatveno obveznost. Torej ima upnik priznano terjatev do stečajnega dolžnika, ki se poplača kot strošek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom poseglo v že razsojeno zadevo in s tem naredilo absolutno bistveno kršitev postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). S tem pa je poseglo tudi v ustavno varovane pravice upnika iz 22., 23. in 14. člena Ustave RS. Nadalje je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določbe 2. in 3. točke 131. člena ZFPPIPP in 390. člena ZFPPIPP ter sodno prakso v zvezi s temi določbami (sklepe VSC I Ip 108/2023 z dne 5. 7. 2023 in I Ip 116/2023 z dne 8. 6. 2023 ter VSM I Ip 187/2021 in sklep VS RS III Ips 67/2017 z dne 22. 5. 2018).

3. Pritožba je utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sodbe in sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št P 191/2017 z dne 20. 12. 2017 pravnomočne v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg/2018 z dne 30. 7. 2018. Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom za terjatev zoper dolžnika za povrnitev stroškov postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. P 191/2024.

5.Postopek pred Okrožnim sodiščem na Ptuju se je začel s tožbo vloženo dne 11. 4. 2012. postopek osebnega stečaja nad dolžnikom (v pravdi prvim tožencem) se je začel 5. 5. 2014 in se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. St 1971/2014. Kot izhaja iz samega izvršilnega naslova, se je torej pravdni postopek zoper dolžnika začel pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom in se je nadaljeval po začetku postopka osebnega stečaja ter je v pravdi dolžnika zastopal stečajni upravitelj, kot njegov zakoniti zastopnik. Tožbeni zahtevek v pravdi, ki mu je sodišče delno ugodilo, je po spremembi zahtevka glasil na plačilo zneska vtoževane terjatve v stečajno maso. Sodišče je, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, delno ugodilo tožbenemu zahtevku upnika, in sicer v višini 1.600.000,00 EUR, saj je ugotovilo ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža z dne 11. 4. 2011, ki je bila sklenjena zgolj z namenom oškodovanja upnika pri uveljavljanju njegove pravnomočne terjatve, kar je nemoralno; edini namen sklenitve pravnega posla je bil, da dolžnik ostane brez premoženja, upnik pa brez poplačila njegove s pravnomočno sodbo prisojene terjatve. Sodišče je s sodbo prisodilo upniku tudi pravdne stroške v skupni višini 45.578,73 EUR (dolžnik je solidarni zavezanec za plačilo teh stroškov upniku), ki obsegajo stroške nagrade za narok in nagrade za postopek v prvem sojenju ter nagrade za narok in nagrade za postopek v ponovljenem sojenju ter še materialne stroške, kilometrino pooblaščenca in stroške prevoda. Kot nadalje izhaja iz obrazložitve sodbe in sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št P 191/2017 z dne 20. 12. 2017, je bilo prvo sojenje zaključeno s sodbo opr. št. P 62/2012 z dne 14. 6. 2013, razveljavljeno s sklepom I Cp 209/2014 z dne 10. 9. 2014. Stroški nagrade za postopek in nagrade za narok za prvo sojenje so torej nastali še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, medtem ko so stroški nagrade za postopek in nagrade za narok v novem sojenju nastali po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.

6.Pritožba se neutemeljeno sklicuje na 390. člen ZFPPIPP, saj ta ureja posebna pravila za prednostne terjatve v postopku osebnega stečaja, pri čemer terjatev, ki jo izterjuje upnik ni ena od prednostnih terjatev niti po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP1 niti po 390. členu ZFPPIPP2.

7.Nadalje se upnik v pritožbi neutemeljeno zavzema za uporabo izjeme po drugi točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, ki določa, da prepoved začetka izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti iz prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP ne velja za izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6 tega zakona, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka. V konkretnem primeru namreč sodba, ki predstavlja izvršilni naslov, ni bila izdana v postopku, ki sodi med postopke iz 5.6 oddelka ZFPPIPP. V navedenem oddelku ZFPPIPP so urejena posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic in v tem okviru tudi pravila o uveljavljanju prerekanih terjatev, ločitvenih ter izločitvenih pravic v drugih postopkih (pravdi), za kar pa v pravdi, iz katere izvira izvršilni, naslov ni šlo.

8.Upnik pa se nadalje v pritožbi zavzema za uporabo izjeme iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPPIPP, ki določa da, prepoved začetka izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti iz prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP tudi ne velja za izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka.

9.V skladu s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnik, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o poplačilu terjatev upnikov. Ob tem je pravdne stroške, ki upniku nastanejo v postopkih, ki jih vodi zoper dolžnika, in nastanejo po začetku stečajnega postopka po oceni pritožbenega sodišča mogoče šteti kot občasne stroške stečajnega postopka v smislu 8 točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

10.Izvršilni naslov v konkretnem primeru v delu, v katerem je upniku prisojena terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, delno predstavlja terjatev, ki v skladu s 354. in 355. členom ZFPPIPP predstavljala terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku, kot strošek postopka, in sicer v delu, v katerem so ti stroški nastali po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, to pa so stroški nastali v postopku novega sojenja, ki so nastali po 5. 5. 2014 upoštevaje, da je bila zadeva vrnjena v novo sojenje s sklepom višjega sodišča z dne 10. 9. 2014.

11.Upnik je sicer s tožbo v pravdnem postopku primarno uveljavljal zahtevek za ugotovitev ničnosti spornega pravnega posla, ki ga je kasneje v novem sojenju spremenil v dajatvenega, vendar so do izdaje sodbe v prvem sojenju stroški postopka prvega sojenja že nastali, s prvo sodbo z dne 14. 6. 2013 (ki je bila sicer naknadno razveljavljena) pa je upnik tudi že razpolagal z odločitvijo sodišča o stroških nastalih v prve sojenju. Navedeno pomeni, da je ta terjatev v celoti nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja in se torej ne poplačuje po pravilih o stroških stečajnega postopka. Glede tega dela terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov izvršbe zoper (stečajnega) dolžnika ni mogoče dovoliti po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP.

12.V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZFPPIPP mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati v primeru, če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, zneske teh stroškov. V skladu s šestim odstavkom 60. člena ZFPPIPP pa v primeru, če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.

13.Pravica strank(e) do povrnitve pravdnih stroškov je zahtevek, ki je akcesornega značaja, saj se takšno upravičenje lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa kot samostojni zahtevek v ločeni pravdi. Pravila za uveljavljanje takšnega zahtevka so urejena v dvanajstem poglavju ZPP. Pri tem sta uveljavljeni temeljni pravili, da mora stranka stroške (določno) prijaviti najkasneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških (tretji odstavek 163. člena ZPP) in da sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP).

14.Kljub temu da prvi odstavek 151. člena ZPP določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, to ne izključuje uporabe drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP iz razloga, ker o stroških še ni bilo odločeno v pravdi. Takšna omejitev uporabe navedene določbe iz 60. člena ZFPPIPP ne izhaja. Vrhovno sodišče je glede narave stroškov postopka že zavzelo stališče, da za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala, ali pred začetkom stečajnega postopka ali po njem (sklep VS RS III Ips 67/2017 z dne 22. 5. 2018).

15.Tudi iz odločbe VS RS III Ips 33/2018 z dne 28. 8. 20218 izhaja stališče, da je treba ostati pri gramatikalni razlagi povsem jasne določbe 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (prekinjenega zaradi začetka stečajnega postopka), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP), saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov. Če predpisana procesna predpostavka ni izpolnjena, je potrebno zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka, ki so ji nastali do začetka stečajnega postopka, načeloma zavrniti. V skladu s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, namreč upnikova terjatev, če ni prijavljena v roku iz 59. člena ZFPPIPP, preneha v razmerju do stečajnega dolžnika. Vendar to ne velja v postopku osebnega stečaja (3. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Torej, tudi če upnik svoje terjatve iz naslova pravdnih stroškov, ki so nastali pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, (še) ni prijavil v postopku osebnega stečaja, ki se vodi nad dolžnikom, njegova terjatev iz tega naslova ni prenehala. V primeru, da dolžniku obveznosti ne bodo odpuščene, bo le-ta vse svoje obveznosti dolžan poravnati tudi po zaključku postopka osebnega stečaja.

16.Glede dela terjatve iz naslova povrnitve stroškov pravdnega postopka po sodbi in sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št P 191/2017 z dne 20. 12. 2017, in sicer iz naslova povrnitve pravdnih stroškov upnika v ponovljenem sojenju, pa gre za terjatev, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom in torej predstavlja stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Upnik v tem delu razpolaga z izvršilnim naslovom - sodno odločbo glede terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov, ki predstavlja terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, in gre torej za izjemo po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP od splošne prepovedi, vsebovane v prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP.

17.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je namreč ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more kršitve samo odpraviti, ker bi prikrajšalo stranki za pravico do izjave pred sodiščem prve stopnje (ugovor) ter za pravico do ugovora in pritožbe. Ob tem bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z zgoraj navedenimi materialno pravnimi izhodišči izvesti tudi računsko razmejitev med delom terjatve, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja in sodi med stroške stečajnega postopka, in delom terjatve, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka in se zato poplača iz razdelitvene mase po pravilih za poplačilo terjatev upnikov.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

1Prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP so naslednje nezavarovane terjatve: -plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni, -neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,-plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, -odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno, -davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka,-nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,-terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite.Po drugem odstavku tega člena so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

2Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Za izterjavo ali zavarovanje teh terjatev se ne uporabljajo 131., 132., 280. in 281. člen tega zakona.

3Upnik lahko prijavi terjatev v postopku osebnega stečaja tudi po izteku roka treh mesecev določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, saj se, glede na določbo 3. točke prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP, določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki kot posledico zamude roka za prijavo terjatve določa prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, v postopku osebnega stečaja ne uporablja.