Jedro

Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi občinskega odloka, ki je podrobneje določil merila za odmero komunalnega prispevka v primeru priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Upravni organ je podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele izračunal na podlagi evidence oz. podatkov, ki jih evidentira za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bila upoštevana določila 4. odstavka 9. člena odloka, ki določajo, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije.

Občina je javno kanalizacijsko omrežje financirala tudi s pomočjo sredstev Evropske unije, zaradi česar delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, ne more biti enak obračunskim stroškom.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Občinske uprave Občine Ormož, št. 354-90/2012 291 z dne 28. 11. 2012 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo tožniku po uradni dolžnosti odmeril komunalni prispevek za priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje v višini 822,56 EUR. Njegova odločitev temelji na Odloku o merilih za odmero komunalnega prispevka in programov opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 17/08 – UPB1, 7/11, 12/12: v nadaljevanju Odlok), na Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) ter na Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik). Upravni organ je na podlagi Odloka ugotovil, da se v primeru organizirane gradnje komunalne infrastrukture (npr. kanalizacija s čistilno napravo) obračuna komunalni prispevek vsem zavezancem za priključitev na javno infrastrukturo po uradni dolžnosti. Podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele pridobimo iz projektne dokumentacije. V kolikor to ni mogoče, se kot osnova za izračun komunalnega prispevka vzame faktor dejavnosti iz 4. člena Odloka ter A-tlorisna = neto tlorisna površina objekta vzeta iz evidence NUSZ in A - parcela = tlorisna površina objekta x faktor 2,5. Kadar neto tlorisne površine ni v evidenci NUSZ, se le-ta določi z razmerjem med bruto in neto tlorisno površino na naslednji način: neto tlorisna površina = bruto tlorisna površina x 0,8. Za objekt na naslovu … znaša površina parcele 692 m2 in neto tlorisna površina objekta, vzeta iz uradne evidence NUSZ oziroma popisa nepremičnin, 277 m2. Z odločbo Župana št. 354-90/2012 291 z dne 8. 1. 2013 je bila potrjena odločitev upravnega organa prve stopnje. V obrazložitvi odgovarja na pritožbene ugovore glede uporabljene napačne površine parcele 131/2 k.o. …, na kateri leži stanovanjska zgradba, in ugotavlja, da ima izračun komunalnega prispevka pravno podlago v četrtem odstavku Odloka (pravilno četrti odstavek 9. člena Odloka). Neto tlorisna površina objekta tožnika je bila vzeta iz uradne evidence NUSZ, na podlagi le-te pa s faktorjem 2,5 izračunana površina parcele. Navedbe tožnika, da meri parcela skupno 377 m2 so neutemeljene. Po podatkih GURS-a meri predmetna parcela 3461 m2 in obsega poleg stavbišča in dvorišča še gozd. Čeprav se kot vrsta rabe navaja tudi gozd je predmetno zemljišče opredeljeno tudi kot zazidljivo v deležu cca. 2500 m2, zato je podlaga za izračun komunalnega prispevka glede površine parcele 692 m2 povsem utemeljena. Vse ostale navedbe tožnika se ne nanašajo konkretno na predmetno odločbo oziroma izračun komunalnega prispevka, temveč splošno na predpise, ki urejajo odmero komunalnega prispevka v Občini Ormož.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Ponavlja pritožbene ugovore, da je bila uporabljena napačna površine parcele 131/2 k.o. …. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 9. člena Odloka bi namreč tožena stranka pravilne podatke o neto površini lahko pridobila z vpogledom v projektno dokumentacijo. Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zato, ker so bile uporabljene vrednosti stroškov opremljanja m2 parcele in stroškov opremljena m2 neto tlorisne površine, določene v nasprotju z določbami 76. člena ZPNačrt in določbami Uredbe o vsebini programa opremljanje stavnih zemljišč. Z Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka in programov opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občne Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12/2012) je bilo določeno enotno obračunsko območje, ki obsega celotno območje KS Podgorci in KS Velika Nedelja. Tako določeno obračunsko območje pa je v nasprotju s 76. členom ZPNačrt, ki določa, da je obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme na podlagi prvega odstavka 76. člena ZPNačrt, območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. V Odloku je tudi napačno določena višina obračunskih stroškov, ki so previsoki glede na prejeta sredstva EU. Poleg tega so bili obračunski stroški kanalizacije v prvotno dveh ločenih obračunskih območjih KS Podgorci in KS Velika Nedelja enostavno v celoti prišteti k že tako napačnim obračunskim stroškom za kanalizacijo Podgorci – Velika Nedelja. V skladu z določbami Uredbe bi ne smeli biti, posledično zato zavezance za komunalni prispevek za javno kanalizacijo neopravičeno bremenijo obračunski stroški drugega ločenega kanalizacijskega sistema KS Velika Nedelja in ločenega kanalizacijskega sistema v naselju Cvetkovci v KS Podgorci. Poudarja tudi, da sporni Odlok ni bil veljavno sprejet. Sprejet je bil namreč v eni obravnavni in ne v dveh obravnavah, kot je to določeno v 79. členu Poslovnika Občinskega sveta Ormož.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ponovila dejstvo, da je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek na podlagi četrtega odstavka 9. člena Odloka. Neto tlorisna površina objekta je bila tožniku vzeta iz uradne evidence NUSZ, ta pa je bila ažurirana na podlagi evidence nepremičnin. Tožena stranka je uporabila evidence NUSZ, saj gre za že obstoječe objekte, katerih lastniki več ne razpolagajo s projektnimi dokumentacijami. Izračun na podlagi podatkov iz projektne dokumentacije bi prišel v poštev samo v primeru organizirane nove gradnje stanovanjskih objektov, ne pa v primeru že obstoječih, že zgrajenih v nekaterih primerih celo že starih objektov. Ker gre za enoten projekt, torej projekt odmer komunalnega prispevka od priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje Podgorci, Sodinci, Velika Nedelja s čistilno napravo, so morali uporabiti enotni sistem odmer komunalnega prispevka, to je na podlagi podatkov iz evidence NUSZ, saj bo le enak način odmere pravičen in enakovreden do vseh zavezancev za plačilo komunalnega prispevka. Po mnenju tožene stranke je vsebina sporne odločbe višina komunalnega prispevka od priključitve objekta na javno kanalizacijsko omrežje, ne pa ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti akta, ki je podlaga za izračun.

Tožeča stranka je v pojasnilu k odgovoru župana na tožbo navedla, da vztraja pri svojih navedbah podanih v tožbi in da so navedbe župana v odgovoru na tožbo le poskus sprenevedanja in odvračanja odgovornosti za sprejeti z zakonom neskladen Odlok in za nepravilno odmero.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odmera komunalnega prispevka za priključitev objekta tožeče stranke na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi Odloka.

Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je ZPNačrt. Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt), plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Sedmi odstavek 79. člena pa določa, da se po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek v primeru, ko gre za izboljšavo tega komunalnega omrežja. Komunalni prispevek se določi na podlagi programov opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Na podlagi petega odstavka 75. člena je Vlada RS izdala Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uredba). Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZPNačrt je bil izdan Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik). Občina pa lahko na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

Plačilo komunalnega prispevka torej pokriva del stroškov, ki jih ima občina kot investitorka gradnje komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka zavezanec dobi zagotovilo o priključitvi na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je s tem zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek 79. člena ZPNačrt).

V obravnavanem primeru je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi Odloka, ki je podrobneje določil merila (obračunsko območje, stroške komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere) za odmero komunalnega prispevka v primeru priključitve na javno kanalizacijsko omrežje (7. in 9. člen Odloka). Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe je upravni organ podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele izračunal na podlagi evidence oz. podatkov, ki jih evidentira za potrebe odmere NUSZ. Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bila upoštevana določila 4. odstavka 9. člena Odloka, ki določajo, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije. Navedbe upravnega organa, da gre za že zgrajene objekte, za katere večina lastnikov nima več projektne dokumentacije, so ne le povsem pavšalne, temveč tudi neutemeljene. Pridobivanje podatkov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, na podlagi projektne dokumentacije je Odlok označil za primarnega. Zato je bilo po presoji sodišča dejansko stanje (glede tlorisne površine objekta in tlorisne površine parcele) ugotovljeno na podlagi podatkov za odmero NUSZ v tem delu ugotovljeno nepopolno.

Utemeljen je tudi tožbeni ugovor glede nepravilno ugotovljene višine stroškov opremljanja za navedeno vrsto komunalne opreme po posameznih obračunskih območjih. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je občina javno kanalizacijsko omrežje financirala tudi s pomočjo sredstev Evropske unije. V tem primeru delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, ne more biti enak obračunskim stroškom. Da je pri ugotavljanju višine (obračunskih) stroškov opremljanja upoštevala tudi evropska sredstva občina niti ne zanika. V posledici tega je zato komunalni prispevek odmerjen na podlagi tako določenih skupnih oziroma obračunskih stroških odmerjen nezakonito in v nasprotju z Uredbo (11. in 13. člen) oziroma 76. členom ZPNačrt, v skladu s katerimi se lahko kot komunalni prispevek na zavezance prenese le del skupnih stroškov, ki pomenijo obračunske stroške.

Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje, pri katerem je organ vezan na pravno mnenje in stališče sodišča izraženo v tej sodbi.