Jedro

Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru, je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto. Ker tožnik nesporno ni podal izjave o sprejemu ponudbe stranke z interesom kot celote, temveč je podal izjavo o sprejemu ponudbe le za tri parcele, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo zahtevo za odobritev pravnega posla z izpodbijano odločbo zavrnil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za odobritev pravnega posla pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču parc. št. 673/2, k.o. ... ter parc. št. 132/1 in 133/2, obe k.o. ..., v lasti stranke z interesom kot prodajalca. V obrazložitvi navaja, da je v postopku ugotovil, da je bila predmet ponudbe prodaja več kmetijskih zemljišč, za katera je bila podana enotna, skupna cena 33.000,00 EUR ter da se je tožnik javil le za nakup treh parcel, za katere ni navedene posebne cene na parcelo ali na m2. Zato v zadevi ni mogel izdati pozitivne odločbe.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da organ ni spoštoval določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči. Konkretno se sklicuje na 20. člen tega zakona in meni, da bi moral upravni organ na pomanjkljivost ponudbe, ki mora vsebovati ceno posamezne parcele, ki jo želi ponudnik prodati, opozoriti in ga pozvati k dopolnitvi ponudbe ter jo šele po eventualni dopolnitvi objaviti na oglasni deski, sicer pa kot nepopolno zavreči. Prepričan je, da prodajalec ne more pogojevati, da ponujene parcele prodaja v celoti, temveč je to lahko le njegova želja, pristojna upravna enota pa ne more prevzeti vloge prodajalca, dolžna pa je skrbeti, da se prodaja odvija v skladu z ZKZ. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo druge stopnje odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev pritožbene odločbe. Izpostavlja, da prodajni pogoj, kot je bil podan v predmetni ponudbi, po njeni oceni ni v nasprotju s temeljnimi načeli ZKZ niti z upravno sodno prakso ter da prvostopenjski organ s tem, ko je zavrnil odobritev pravnega posla, ni prevzel vloge prodajalca, saj je zgolj ugotovil, da promet ni potekal v skladu z ZKZ, kar je tudi pojasnil. 5. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 16. 6. 2022 sprejelo sklep I U 1404/2020-14, da o zadevi odloča sodnica posameznica na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa o zavrnitvi odobritve pravnega posla in s tem v zvezi na vprašanje uporabe relevantnih določb ZKZ, ki so predmet že uveljavljene sodne prakse. Relevantno dejansko stanje pa med strankama niti ni sporno.

7. Na izrecno vprašanje sodišča na naroku za glavno obravnavo 5. 7. 2022 tožnik in stranka z interesom nista podala nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča, toženka pa je svoj izostanek opravičila in soglašala, da sodišče narok izvede v njeni nenavzočnosti.

**Datum odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je, ob upoštevanju, da v času poletnega poslovanja sodišča (od 15. 7. do 15. 8.) procesni roki v nenujnih zadevah, kakršna je tudi obravnavana zadeva, ne tečejo,2 izdalo po poteku pet dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.3 **Dokazni sklep**

9. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve.

10. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika je zavrnilo, saj je za odločitev sodišča relevantno dejansko stanje4 med strankami nesporno, kar bo podrobneje pojasnilo v nadaljevanju, zato izvedba tega dokaza za odločitev ni pravno pomembna.

11. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

12. Tožba ni utemeljena.

13. Predmet spora je odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahteve za odobritev pravnega posla pridobitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih parc. št. 673/2, k.o. ... ter 132/1 in 133/2, obe k.o. ..., katerih lastnik je stranka z interesom, in sicer na podlagi tožnikove izjave o sprejemu ponudbe.

14. Ni pa sporno, da je stranka z interesom (prodajalec) pri prvostopenjskem upravnem organu vložila ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št. 673/2, k.o. ..., parc. št. 132/1, 133/2 in 84/20, vse k.o. ..., parc. št. 1179, 1180, 1195/1, 1186, 1197, 765 in 417, vse k.o. ... ter parc. št. 223/3 in 224, obe k.o. ..., za skupno ceno 33.000,00 EUR ter da je pod druge prodajne pogoje navedla, da se vse parcele prodajajo kot ena celota in da vse stroške plača kupec. Prav tako ni spora o tem, da je tožnik 6. 3. 2022 podal pravočasno izjavo o sprejemu ponudbe le za parc. št. 673/2, k.o. ... ter za parc. št. 132/1 in 133/2, obe k.o. ...

15. Skladno z 20. členom ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži; šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe (prvi odstavek). Ponudba mora vsebovati: - podatke o prodajalcu; - podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji (parcelna številka, katastrska občina, površina); - ceno in - morebitne druge prodajne pogoje (drugi odstavek). Po prvem odstavku 21. člena ZKZ mora vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določen v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ).

16. V skladu s citirano določbo drugega odstavka 20. člena ZKZ prodajalec v ponudbi, ki jo predloži upravni enoti, določi bistvene sestavine pravnega posla, med katere sodijo tudi podatki o kmetijskem zemljišču, ki je naprodaj, kot tudi o ceni in morebitnih drugih prodajnih pogojih. V obravnavani zadevi med strankami, kot rečeno, ni sporno, da je bilo predmet ponudbe večje število kmetijskih zemljišč za skupno ceno 33.000,00 EUR ter da je kot "druge prodajne pogodbe" prodajalec (stranka z interesom) navedel, da se vse parcele prodajajo kot ena celota.

17. To brez dvoma pomeni, kar je stranka z interesom poudarila tudi na naroku za glavno obravnavo, da je vsa zemljišča ponudila v prodajo skupaj, kot celoto. Ob tem sodišče dodaja, da kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru, je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto.

18. Glede na tožbene navedbe je treba še pojasniti, da upravni organ v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in na ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.5

19. Ker tožnik nesporno ni podal izjave o sprejemu ponudbe stranke z interesom kot celote, temveč je podal izjavo o sprejemu ponudbe le za tri parcele, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo zahtevo za odobritev pravnega posla z izpodbijano odločbo zavrnil.6

20. Po povedanem so tožbene navedbe neutemeljene, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

**K II. točki izreka**

21. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Glej: 83. člen Zakona o sodiščih (ZS). 3 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 4 Glej: 14. točka obrazložitve. 5 Tako tudi to sodišče v sodbi I U 837/2017 z 31. 8. 2018. 6 Tako tudi: sodbe tega sodišča I U 720/2014 s 30. 3. 2015, II U 508/2016 z 28. 6. 2017 in I U 268/2011 z 21. 2. 2012.