Jedro

V tem primeru ni mogoče uporabiti desetega odstavka 112. člena ZPP. Tožena stranka je bila namreč pravilno in izrecno poučena, na katero sodišče mora vlogo vložiti, to je na Okrožno sodišče v Ljubljani. Tega pa ni storila, pač pa je vlogo ne le poslala, ampak tudi naslovila na Okrajno sodišče v Ljubljani. Za očitno pomoto pa po ustaljeni sodni prakse ne gre v primeru, ko je vloga tako naslovljena, kot tudi poslana na nepristojno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvrši Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86949/2017 z dne 27. 9. 2017 obdržalo v celoti v veljavi (I. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 34,00 EUR, pod pretnjo, da bo morala v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (II. točka izreka).

Pritožba tožene stranke

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo odpravi. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede začetka stečajnega postopka nad toženo stranko

5. Iz spletnih strani AJPES izhaja, da je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2018 dne 7. 9. 2018 začet stečajni postopek. Istega dne je bil na teh spletnih straneh objavljen tudi oklic o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Zato je bil tega dne pravdni postopek prekinjen po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v tej zadevi podani pogoji za smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP,1 na podlagi katere sme pritožbeno sodišče kljub prekinitvi postopka izdati odločbo. Sodišče prve stopnje je namreč izpodbijano sodbo (brez oprave naroka za glavno obravnavo) izdalo dne 27. 3. 2018, tožena stranka pa je pritožbo vložila en mesec pred začetkom stečajnega postopka.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

7. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) pravdni stranki sta 20. 12. 2010 sklenili Pogodbo o dobavi toplote št. 33/C-4029 1/4029A 1/2010 (v nadaljevanju Pogodba, (A6)), (2) tožeča stranka je toženo stranko z dopisom z dne 12. 3. 2015 (A14) obvestila o tem, kakšne so možnosti za odklop iz sistema daljinskega vročevodnega ogrevanja, (3) tožena stranka ni zaprosila za izdajo novega soglasja za zmanjšanje priključne moči oziroma ni odpovedala Pogodbe, (4) tožeča stranka je toženi stranki v vtoževanem obdobju od 1. 1. 2017 do 29. 5. 2017 zagotavljala priključno moč v svojem omrežju ter redne preglede merilnih naprav in (5) tožena stranka tožeči stranki ni plačala vtoževanih računov, s katerimi ji je tožena stranka zaračunala fiksne stroške (priključno moč in strošek vzdrževanja merilne naprave), ki so neodvisni od porabljene toplote.

9. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki vtoževano terjatev na podlagi sklenjene pogodbe, 8. in 23. člena Tarifnega sistema ter 101. in 107. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 85/16, SON).

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka

10. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da je tožena stranka v postopku vložila le ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker tožena stranka na navedbe iz dopolnitve tožbe ni več odgovorila (v ugovoru pa je le pavšalno prerekala podlago terjatve), je v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo, da je tožena stranka dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka, priznala.

11. Tožena stranka je v pritožbi trdila, da je na dopolnitev tožbe odgovorila in da je v odgovoru na tožbo trditvam tožeče stranke nasprotovala. Kot dokaz je predložila vlogo - odgovor na dopolnitev tožbe (B1) in potrdilo o oddaji pošiljke (B2). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ta pritožbeni očitek, ki po smislu ustreza absolutni bistveni kršitvi določb pravnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

12. Iz spisa izhaja, da je bila toženi stranki dopolnitev tožbe na podlagi fikcije vročena 15. 2. 2018 (obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, pripeto k list. št. 34). Istočasno ji je bil vročen tudi poziv prvostopenjskega sodišča z dne 30. 1. 2018 (list. št. 33), da lahko na dopolnitev tožbe odgovori z novo vlogo v roku osem dni od njene vročitve.2 Ta poziv je vseboval tudi ostala (standardizirana) opozorila v zvezi s postopkom v sporih majhne vrednosti ter navodilo, da je odgovor na dopolnitev tožbe treba vložiti pisno na Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sama vloga (odgovor na dopolnitev tožbe z dne 22. 2. 2018 v prilogi B1), ki jo je tožena stranka priložila k pritožbi, naslovljena na Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana. Iz potrdila o oddaji pošiljke v prilogi B2, priloženega k pritožbi, izhaja, da je tožena stranka vlogo (odgovor na dopolnitev tožbe) prav tako poslala (s priporočeno pošiljko na zadnji dan roka) na Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana. Vloga tožene stranke je torej bila tako naslovljena kot tudi poslana na nepristojno sodišče. 14. Na rok vezana vloga je pravočasno vložena, če je v okviru roka izročena pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). V primeru, ko je vloga oddana priporočeno na pošti, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člen ZPP). Če pa je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se prav tako šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati (1) nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali (2) očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP)

15. Pritožbeno sodišče pa poudarja, da v tem primeru ni mogoče uporabiti desetega odstavka 112. člena ZPP. Tožena stranka je bila namreč pravilno in izrecno poučena, na katero sodišče mora vlogo vložiti,3 to je na Okrožno sodišče v Ljubljani. Tega pa ni storila, pač pa je vlogo ne le poslala, ampak tudi naslovila na Okrajno sodišče v Ljubljani. Za očitno pomoto pa po ustaljeni sodni prakse4 ne gre v primeru, ko je vloga tako naslovljena kot tudi poslana na nepristojno sodišče.5

16. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti niti s sklicevanjem na odgovor na dopolnitev tožbe, češ da sodišče ni upoštevalo v njem zatrjevanega dejstva, da ima tožena stranka že mesece zaplombirano priključno moč, tožeča stranka pa kljub temu vsak mesec izda račun. Sicer pa s tem pritožbenim očitkom tožena stranka izpodbija dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člen ZPP). K temu pritožbeno sodišče dodaja, da vloga, katere vložitev zatrjuje tožena stranka, na pristojno sodišče (to je na Okrožno sodišče v Ljubljani) do izdaje izpodbijane sodbe (niti po tem6) sploh prispela ni.

17. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

18. Tožena stranka se pritožuje proti celotni sodbi, torej posledično tudi zoper odločitev o stroških. Ker pa s pritožbo ni uspela, je tudi pritožba proti odločitvi o pravdnih stroških neutemeljena.

Stroški pritožbenega postopka

19. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Po tem določilu lahko sodnik ali senat, v primeru, ko je prekinitev postopka nastala po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. 2 Rok za vložitev odgovora na dopolnitev tožbe se je v tej zadevi iztekel s pretekom dne 23. 2. 2018 (petek). 3 Prim. A. Galič v L. Ude in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list: GV Založba, 2005, str. 465. 4 Prim. VSL Sklep I Cpg 213/2016 z dne 23. 2. 2016, VSL Sklep II Cp 434/2018 z dne 13. 6. 2018, VSRS Sklep II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003 in VSRS Sklep III Ips 41/2003 z dne 22. 2. 2005. 5 Navedeno nedvomno velja tudi za stranko, ki nima kvalificiranega pooblaščenca in ki ne zatrjuje posebnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je pri njenem ravnanju šlo za očitno pomoto. 6 Z izjemo izvoda, ki ga je k pritožbi predložila tožena stranka.