Jedro

Tožnica je z verjetnostjo izkazala, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje, pa tudi polovični delež na njem. Zavarovanja njene terjatve zato ni mogoče omejiti le na polovico, saj nepremičnine še vedno sodijo v skupno premoženje, obe stranki pa imata do nje celotno pravico oz. sta v razmerju do nje v skupnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor prve tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 8. 2016 zavrne.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo ugovoru prve toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 8. 2016 in ji je le v deležu do ½ prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine z ID znakom 000, kar predstavlja stanovanje št. I-3 v izmeri 44,64 m2, v stanovanjski stavbi ..., L., ki stoji na parc. št. 1, k. o. X, nepremičnine z ID znakom 111, kar v naravi predstavlja atrij k pripadajočemu stanovanju ter nepremičnine z ID znakom 222, kar predstavlja garažo (I. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s presojo, da se prepoved odtujitve in obremenitve na nepremičninah omeji le na 1/2, napačno uporabilo materialno pravo. V začasni odredbi je sodišče ugotovilo, da je tožnica z verjetnostjo izkazala, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje in da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju na podlagi zakonite domneve enaka. Ob upoštevanju takšnih ugotovitev zavarovanja terjatve ni mogoče omejiti le na 1/2. Nepremičnine sodijo v skupno premoženje, kar pomeni, da imata oba zakonca do njih celotno pravico oz. sta oba toženca v razmerju do njih v skupnosti. Gre za nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta na njem le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila, zato je odločitev sodišča, da omeji razpolaganje na nepremičninah le do 1/2, materialnopravno zmotna. Opozarja na prakso Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 591/2015 in sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 428/2011, v katerih gre za podobna pravna vprašanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti spremeni tako, da ugovor prve toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 8. 2016 zavrne, tožencema pa naloži plačilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožencema, nanjo pa je podala odgovor prva toženka. V odgovoru pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru prve toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 8. 2016 ter je prepoved odtujitve in obremenitve predlaganih nepremičnin omejilo na delež do 1/2, medtem ko je v začasni odredbi prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin v celoti.

6. Prvo sodišče je materialnopravno izhodišče pravilno našlo v določbi 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR), vendar pa je določbo nepravilno uporabilo. Izhajalo je iz zmotnega stališča, da tožnica uveljavlja ugotovitev solastninske pravice v deležu do 1/2 za vsakega od tožencev. Takšno razlogovanje pa je napačno, saj tožnica ne zahteva vzpostavitve solastnine, marveč določitev deležev na skupnem premoženju. S slednjim pa ne pride do preobrazbe skupne lastnine v solastnino, kot pravilno opozarja pritožba.

7. Ker je tožnica z verjetnostjo izkazala, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje, pa tudi polovični delež na njem, zavarovanja njene terjatve ni mogoče omejiti le na polovico, saj nepremičnine še vedno sodijo v skupno premoženje, obe stranki pa imata do nje celotno pravico oz. sta v razmerju do nje v skupnosti. Pravdni stranki imata nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju in lahko le skupaj izvršujeta lastniška pooblastila na njem, zato je omejitev zavarovanja le na ½ delež materialnopravno napačna. Pritožbeno sodišče je zato pritrdilo pritožbi tožnice, ki je upravičena do zavarovanja v celotnem obsegu, kot izhaja iz sklepa o izdaji začasne odredbe z dne 29. 8. 2016. Zmotna materialnopravna odločitev pa narekuje spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve ugovora prve toženke (3. točka 365. člena ZPP).

8. Stroški postopka so del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), odločitev o njih pa je odvisna od končnega uspeha strank v postopku, zato bo o stroških, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju: ZPP.