Jedro

Ker na potek 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR ne vpliva, da delavec ni prejel pisnega obvestila o dnevu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, saj je takšno obvestilo neobvezno, je sodišče njegovo tožbo, vloženo po izteku navedega roka, kot prepozno pravilno zavrglo. Tožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena v roku 30-dni (3. odst. 204. člena ZDR) od dneva, ko je tožnik izvedel za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, reintegracijo in reparacijo ter vpis delovne dobe v delovno knjižico od 15.11.2003 dalje in povrnitev pravdnih stroškov. Poleg tega je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da tožnik pisnega odpravka sklepa ali obvestila oz. kakršnegakoli drugega dokumenta o tem, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo

15.11.2003, ni prejel. To obvestilo je bilo tožniku s strani direktorja tožene stranke le predočeno, ne da bi mu bil izročen pisni odpravek tega obvestila. Zaradi tega je tožnik zahteval odpravo nezakonitega ravnanja in takoj potem, ko je tožena stranka pooblaščencu pritožnika poslala dopis o svojem ravnanju, je tožnik vložil tožbo. Sodišče prve stopnje sicer ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi z tem, če je tožniku delovno razmerje prenehalo v skladu s pogodbo.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. V odgovoru na pritožbo navaja, da je bilo na glavni obravnavi dne 30.11.2004 nesporno ugotovljeno, da je bil tožnik dne 15.12.2003 obveščen, da mu delovno razmerje preneha in da je bil istega dne tudi seznanjen s pisnim obvestilom. Ker je tožbo vložil šele 22.1.2004, jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči kot prepozno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja tožnikovo tožbo utemeljeno zavrglo.

V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo med strankama kot nesporno ugotovljeno, da je bil tožnik 15.12.2003 s strani tožene stranke obveščen, da mu je delovno razmerje prenehalo 15.11.2003 in istega dne seznanjen tudi s pisnim obvestilom o dnevu prenehanja delovnega razmerja (priloga B 9). Navedeno izhaja iz zapisnika glavne obravnave z dne 30.11.2004. 3. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02) daje delavcu možnost, da zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca v roku 30 dni od vročitve oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je torej tožnik dne 15.12.2003 izvedel, da mu je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala 15.11.2003, bi moral v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za prenehanje te pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem vložiti tožbo na transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas. Ker tega ni storil, saj je tožbo vložil neposredno pri prvostopenjskem sodišču šele 22.1.2004, je zamudil 30 dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo ob upoštevanju določbe 1. odst. 274. čl. ZPP utemeljeno zavrglo. Ker je 3. odst. 204. čl. ZDR vezal ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tudi na rok 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice, tožnik pa je za prenehanje pogodbe o zaposlitvi izvedel 15.12.2003, v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da se ustna informacija o prenehanju delovnega razmerja ne more šteti kot datum pričetka teka 30 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tožnik sicer seznanjen tudi s pisnim obvestilom o dnevu prenehanja delovnega razmerja (B9), kar nedvomno izhaja tudi iz njegove pripombe na tem obvestilu.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP in z 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS,št. 19/94, 20/98). Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.