Jedro

Če ne gre za odtujitev zemljišča, ni mogoče zahtevati izdaje potrdila po 33. členu zakona o kmetijskih zemljiščih.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije št. 464-82-92 z dne 2.2.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Občine Ribnica, Sekretariat za družbeno planiranje, gospodarstva in proračun št. 05-PL32-43-91 z dne 3.2.1992, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo potrdila o uživanju parcele 105/3 k.o. ....

V tožbi je tožeča stranka navajala, da se z odločitvijo tožene stranke ne more strinjati. Parcela št. 105/3 v k.o. ... sicer ni vpisana v zemljiški knjigi pri vl. št. 91 v k.o. ..., ampak je ta vpisana še pri zemljiškoknjižnem vložku 58 v k.o. ..., katerega lastniki so sosedje vendar pa stoji na njej del prizidka njene stanovanjske hiše. Ker med dejanskimi in zemljiškoknjižnimi lastniki ni nobenih nesporazumov in gre za sporazumen prenos parcelne številke 105/3 iz zemljiškoknjižnega vložka št. 58 k.o. ... na zemljiškoknjižni vložen 91 k.o. ..., je odločitev tožene stranke nerazumljiva, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) v 33. členu določa, da v primeru če, posestnik kmetijskega zemljišča ne more dokazati svoje lastninske pravice z izpiskom iz zemljiške knjige ali s pravnomočno sodno ali upravno odločbo, lahko tako zemljišče proda ali se po 34. členu tega zakona odpove lastninski pravici le, če se izkaže s potrdilom, ki ga ob določenih pogojih izda občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve. Tako potrdilo je torej listina, da se lahko kmetijsko zemljišče proda, ne pa listina, na podlagi katere se vknjiži lastninska pravica na posestnika takega zemljišča. Iz tožničinega zahtevka, ki ga je dne 2.12.1991 vložila pri upravnem organu občine Ribnica, pa pravzaprav sploh ni razvidno, kakšno naj bi bilo potrdilo občinskega upravnega organa, katerega izdajo želi. Iz vloge ni razvidno, ali želi sporno zemljišče prodati ali se glede njega odpovedati lastninski pravici, ali pa morda želi samo uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem. Če gre samo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pa po mnenju sodišča sploh ne gre več za potrdilo iz 33. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, kot je to v svoji odločbi opredelil upravni organ na prvi stopnji. Ker gre za nejasno vlogo, saj ni jasno, kakšno potrdilo tožnica želi, bi moral že upravni organ prve stopnje v skladu z določbo 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku od tožnice zahtevati, naj pojasni, kaj pravzaprav uveljavlja, saj vloge takšne, kot je bila vložena, sploh ni bilo mogoče obravnavati. Ker ni bil jasen namen potrdila, katerega izdajo je zahtevala tožnica in ker njena zahteva ni bila obravnavana v skladu z določbo že citiranega 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku, tudi drugostopni organ ni mogel odločati zakonito.

Poleg tega pa glede na to, da sploh ni jasno, kakšno potrdilo naj bi bilo izdano, sodišče tudi ni moglo preveriti, ali je na drugi stopnji odločal pristojni organ ali ne. Če bi namreč šlo za potrdilo premoženjskopravne narave, o izdaji takega potrdila na drugi stopnji ne bi mogel odločati organ pristojen za kmetijske zadeve, ampak organ pristojen za te zadeve oziroma pristojen za občo upravo. Ker pa, kot je že bilo poudarjeno, ni jasno, za kakšno potrdilo naj bi šlo, ni možno ugotoviti, ali je bila tožena stranka sploh pristojna za odločanje v sporni zadevi.

Zaradi povedanega je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).