Jedro

Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, ampak zgolj poslana v vednost na njeno zahtevo, lahko po prvem odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo kot prepozno tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 16.4.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka sprejela v financiranje projekte predlagateljev - izdajateljev radijskih in televizijskih programov (1. točka izreka), ki so se prijavili na javni razpis za financiranje programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega ali študentskega programa za leto 2003. V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da je bila tožeči stranki izpodbijana odločba poslana zgolj v vednost, kot priloga k pogodbam z izvajalci programov. Zato bi bila njena tožba v upravnem sporu pravočasna, če bi bila vložena v enakem roku, kot velja za stranke, ki so se upravnega postopka udeleževale. Izdajateljem programskih vsebin so bile odločbe vročene med 24.4.2004 in 28.4.2004, takrat je tudi za tožečo stranko začel teči rok za vložitev tožbe; ne pa šele 21.6.2004, ko ji je tožena stranka poslala odločbo v vednost. Tožba, vložena dne 21.7.2004, je tako prepozna, saj je vložena po preteku 30-dnevnega roka. Glavne obravnave, ki jo je predlagala tožeča stranka, ni opravilo, ker so za odločitev v tem upravnem sporu relevantni podatki o vročitvi oziroma prejemu izpodbijane odločbe, ki niso sporni in tožeča stranka v tej smeri tudi ni predlagala izvedbe dokazov. Prav tako na odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-106/01-27 z dne 5.2.2004. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne in nepopolne ugotovitev dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker vprašanja pravice tožeče stranke udeleževati se postopka javnega razpisa ni obravnavalo kot predhodnega vprašanja. Ni navedlo razlogov, zakaj tožeča stranka ne more biti vsaj stranska udeleženka, s tem je kršilo tudi njeno ustavno pravico iz 14. in 22. člena Ustave. Moralo bi opraviti glavno obravnavo, ker zaključka, da je bila pritožnici odločba tožene stranke poslana zgolj v vednost, ne more narediti le na podlagi listin, iz katerih ni razviden niti namen niti volja pošiljatelja. Za začetek roka za vložitev tožbe bi sodišče moralo šteti dan, ko je odločbo prejela pritožnica, saj še ni pravnomočno odločeno, ali je lahko stranka oziroma stranska udeleženka. Tožena stranka ji je odrekla pravico do udeležbe v postopku in ji posledično tudi ni vročila odločbe istočasno kot ostalim. V primeru nezakonitosti takšne odločitve pa je ena od posledic tudi vročanje odločbe in začetek teka roka za vložitev tožbe na upravnem sodišču. Navaja argumente za njeno pravico do udeležbe v postopku, zaradi katerih bi morala prejeti tudi predmetno odločbo. Uveljavlja tudi stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka T. d.o.o. v odgovoru na pritožbo navaja, da je ta neupravičena, ker je bila tožba vložena prepozno, prav tako pa je med tem prišlo do spremembe Zakona o medijih, ki natančno opredeljuje financiranje tistih RTV organizacij, ki imajo status programa posebnega pomena.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče presoja pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je prvostopenjsko sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe glede obstoja procesnih predpostavk, sprejelo odločitev procesne narave, zato niso upoštevni pritožbeni ugovori, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svojo pravico do udeležbe v postopku kot stranka oziroma stranski udeleženec. Iz tega razloga ni utemeljen pritožbeni ugovor absolutne bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče vprašanja položaja tožeče stranke v postopku javnega razpisa ni obravnavalo kot predhodnega vprašanja v tem upravnem sporu, in ugovor zatrjevanih kršitev ustavnih pravic. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodba sodišča prve stopnje v zadevi U 707/2004, postala pravnomočna na podlagi 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/07 - sklep US) s 1.1.2007. Revizijo zoper to pravnomočno sodbo pa je vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilno s svojo sodbo, opr. št. X Ips 1324/2006 z dne 9.10.2008. Po presoji vrhovnega sodišča je sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Če je tožba vložena po poteku zakonskega roka, je prepozna in je sodišče ne obravnava po vsebini. V obravnavani zadevi ni bilo sporno, da se tožeča stranka ni udeleževala postopka javnega razpisa za financiranje projektov izdajateljev radijskih in televizijskih programov. Po vpogledu listin (dopis tožene stranke z dne 15.6.2004 in dopis tožeče stranke z dne 14.6.2004) in odredbe o vročitvi na odločbi tožene stranke in vročilnic, ki so v upravnem spisu, pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izpodbijana odločba tožene stranke tožeči stranki ni bila vročena kot stranki v postopku, ampak ji je bila poslana na njeno prošnjo z dne 14.6.2004, kot priloga k pogodbam z izvajalci programov. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi sodišče za ugotovitev tega dejstva moralo opraviti glavno obravnavo.

Tisti, ki se ni udeleževal upravnega postopka in mu odločba ni bila vročena kot stranki v postopku, je na podlagi 1. odstavka 18. člena v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnega ZUS, lahko tožnik v upravnem sporu, če misli, da je z upravnim aktom kršena kakšna njegova pravica ali na zakon oprta neposredna korist. Da je njegova tožba pravočasna, jo mora vložiti do izteka roka, ki velja za stranke, ki so se upravnega postopka udeleževale. Stališče sodišča prve stopnje, da je tudi za tožečo stranko pričel teči rok za vložitev tožbe z vročitvijo odločbe strankam, ki so se javnega razpisa udeleževale, je zato pravilno, pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče šteti začetek roka za vložitev tožbe z dnem, ko je odločbo prejela tožeča stranka v vednost, pa ni utemeljen. Takšno stališče je vrhovno sodišče zavzelo že v zadevah, opr. št. I Up 226/2000, I Up 977/99 in I Up 144/2004. O tem, da takšno stališče ni ustavnopravno sporno, pa se je izreklo tudi Ustavno sodišče v sklepu, št. Up-468/01 z dne 15.11.2001. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija tistih ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na čas vročitve izpodbijane odločbe tožene stranke strankam javnega razpisa (med 24.4.2008 in 28.4.2008) in tistih, ki se nanašajo na datum, ko je tožena stranka predmetno odločbo poslala tožeči stranki (21.6.2004), in tudi ne ugotovitve, ki se nanaša na datum vložitve tožbe v tem upravnem sporu (21.7.2004). Prav tako ni sporno, da tožeča stranka tožbe ni vložila v zakonitem tridesetdnevnem roku od dneva, ko je bila izpodbijana odločba tožene stranke vročena zadnji od strank javnega razpisa (1. odstavek 26. člena ZUS v zvezi z 1. odstavkom 21. člena ZUS). Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in zgoraj obrazloženo stališče Vrhovnega sodišča RS, je sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu tožbe uporabilo pravilno pravno podlago - 2. točko. 1. odstavka 34. člena ZUS.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08) in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.