Jedro

Samo vsebino groženj, zapisanih v inkriminiranih SMS sporočilih, pa je potrebno obravnavati tudi v smislu celotne zakonske dikcije predmetne izvršitvene oblika kaznivega dejanja nasilja v družini. Prvič, grožnja se mora nanašati na neposredni napad na življenje ali telo in drugič, grožnja z neposrednim napadom na življenje in telo mora biti izražena z namenom preganjati oškodovanko iz skupnega prebivališča

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je bil obdolženi A. A., na podlagi določbe 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), torej ker mu naj ne bi bilo dokazano, da je storil dejanje, ki ga je obtožen, oproščen obtožbe zaradi storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Glede na prostorek, je sodišče prve stopnje še odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, proračun.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po tretji točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca po obtožnem predlogu, modificiranem na glavni obravnavi 19. 1. 2022, spozna za krivega kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 191. člena KZ-1 in mu izreče kazen šestih mesecev zapora, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke je 31. 3. 2022 odgovorila obdolženčeva zagovornica odvetnica B. B. Zavzema se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane prvostopenjske sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obtožba obdolženemu A. A. očita storitev predmetnega kaznivega dejanja nasilja v družini z dvema izvršitvenima oblikama in sicer grožnjo z neposrednim napadom na življenje in telo ter zalezovanjem, s čimer naj bi uresničil tudi zakonski znak spravljanja oškodovanke C. C. v podrejen položaj.

6. Grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo naj bi počel s pošiljanjem SMS sporočil oškodovanki, ki naj bi imela grozilno vsebino in sicer: dne 18. 9. 2021 - da bo videla, kaj A. A. zmore, koliko ji lahko škodi ter da bo klela svojo mater, da jo je rodila, dne 19. 9. 2021 - da je zdaj njen največji sovražnik, dne 26. 9. 2021 - da naj izkoristi svoje trenutke in uživa dokler lahko, saj dolgo ne bo več mogla, ker se ji čas izteka, dne 8. 10. 2021 - da se zadnjič dela budalo, da bo že videla, kaj se pravi delati budalo in dne 14. 10. 2021 - da ko ji bo najlepše, bo morala iti. Neugotovljenega dne naj bi ji rekel, da je bil z bivšo ženo v vezi 18 let in da je to rešil tako, da jo je ubil ter da bo z njo po osmih letih storil isto. V podkrepitev zatrjevanega grozilnega značaja SMS sporočil, obtožba poudarja, da je bil obdolženi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 5. 9. 2005, opr. št. K 84/2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 10. 1. 2006, opr. št. Kp 365/2005, pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje umora po prvem odstavku 127. člena KZ na škodo bivše partnerke D. D. 7. Vsebina groženj poslanih oškodovanki z zgoraj povzetimi SMS sporočili je dokumentirana z izpisom na uradnem zaznamku z dne 18. 10. 2021 (list. št. 15) ter na spisu priloženi zgoščenki (priloga C1). Obdolženi ne zanika pošiljanja teh sporočil, jim pa pripisuje drugačen pomen kot jim ga obtožba. Obdolženec se namreč zagovarja, da oškodovanki s temi sporočili ni grozil zoper življenje in telo, ampak je imel zgolj namen, da ji prepreči opravljanje dela na črno. Oškodovanka C. C. je tak obtoženčev zagovor kot priča potrdila na glavni obravnavi 19. 11. 2021. Enako je pričala tudi obdolženčeva hči E. E., medtem ko priči H. H. in I. I. vsebine teh sporočil niti nista poznali. Odvetnik F. F., ki je za oškodovanko napisal prijavo kaznivega dejanja z dne 11. 10. 2021, pa je kot priča izpovedal, da je v tej prijavi napisal „malo več“, da bi prišlo do njene resne obravnave. Tako v podkrepitev obtožbenih očitkov glede prvega izvršitvenega ravnanja obdolženca ostane dejansko le še izpovedba policistke G. G., na katero se pritožnica sklicuje, ko skuša izpodbiti dejansko stanje, ugotovljeno v predmetni oprostilni sodbi.

8. Pritožnica tako poudarja, da policistka G. G. ki je sprejela oškodovankino kazensko ovadbo s predlogom za pregon, za razliko od ostalih prič, ni v nikakršnem odnosu do udeležencev. Povedala pa je, da je bila oškodovanka pri obeh razgovorih zelo prestrašena, ko je govorila o grožnjah, ki jih je bila deležna s strani obdolženca. Šele ob omembi možnosti pripora sta oškodovanka in obdolženčeva hči spremenili izpovedbe. Izvedenki s področja klinične psihologije in psihiatrične stroke sta po navedbah pritožnice pri obdolžencu ugotovili resne težave v osebnostnem funkcioniranju, zlasti na področju medsebojnih odnosov, poudarili sta, da pri obdolžencu lahko prihaja do antisocialnega vedenja. Zaradi šibkih kapacitet lahko poseže po ustrahovanju in izražanju moči, kot npr. pri grožnjah razhoda.

9. V nasprotju s pritožnico, sodišče druge stopnje soglaša z razlogi prvostopenjske sodbe, da vendarle občutki prestrašenosti, ogroženosti in vznemirjenosti pri oškodovanki, ki naj bi jih povzročilo obdolženčevo inkriminirano ravnanje, niso z gotovostjo izkazani. Res je sicer policistka G. G. kot priča navajala, da je bila oškodovanka ob podajanju kazenske ovadbe prestrašena, vendar pa ob tem ne gre spregledati zapisnika z dne 19. 10. 2021 (list. št. 17 do 19), ki ga je oškodovanka lastnoročno pisala, v katerem pa med ostalim navaja: „Povem, da pri tem nisem občutila strahu, saj sem vedela, da me ne bo našel. Tudi če bi me, mi ne bi škodil“, „Včasih je zelo nepredvidljiv in obstaja možnost, da se razjezi do te mere, da bi mi kaj naredil – navajam da menim, da me ne bi udaril oz. me kako drugače poškodoval“. Opisuje tudi dogajanje 8. 10. 2021, ko ji je brez oporekanja in groženj, ob normalni komunikaciji, omogočil, da je iz njegovega stanovanja vzela svoje stvari. Ob siceršnji oceni policistke o oškodovankini prestrašenosti, pa ni mogoče spregledati izvedenskega mnenja psihološke in psihiatrične stroke. Izvedenka klinično psihološke stroke ugotavlja, da se oškodovanka obdolženca v preteklosti ni bala in se počutila od njega ogroženega, pa tudi ob razgovoru ni poročala o prestrašenosti. Izvedenka ni ugotovila znakov oškodovankine travmatiziranosti niti kakršnekoli druge akutne razpoloženjske motnje. Izpostavila je, da sta obdolženi in oškodovanka celo dopustila možnost, da bi v prihodnosti še imela stike. V zvezi z vprašanjem, ali je oškodovanka nagnjena k izkrivljanju resnice in čemu je pripisati spremembo njene izjave na sodišču glede na ustno ovadbo, pa je izvedenka ob dveh dejavnikih, ki sta lahko s spreminjanjem izjave povezana, izpostavila tudi, da je oškodovanka nagnjena k impulzivnemu ravnanju, še posebej na področju medosebnih odnosov, vnaprej pa ne razmišlja o posledicah in bolj ravna glede na svoje trenutne potrebe. Takšna klinično psihološka slika oškodovanke pa bi po mnenju pritožbenega sodišča lahko pritrdila dokazni oceni, da je sprva pri podajanju kazenske ovadbe nekoliko pretiravala, kot naj bi tudi pri podaji prijave storil njen pooblaščenec. Izvedenka zaključuje, da na podlagi analize oškodovankine osebnosti z gotovostjo trdi, da oškodovanka spremembe izjave ni podala iz strahu pred obdolžencem.

10. Samo vsebino groženj, zapisanih v inkriminiranih SMS sporočilih, pa je potrebno obravnavati tudi v smislu celotne zakonske dikcije predmetne izvršitvene oblika kaznivega dejanja nasilja v družini. Prvič, grožnja se mora nanašati na neposredni napad na življenje ali telo in drugič, grožnja z neposrednim napadom na življenje in telo mora biti izražena z namenom preganjati oškodovanko iz skupnega prebivališča. Zakonska dikcija se namreč glasi „ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča“. Glede na to, da oškodovanka in obdolženec nista prebivala v skupnem prebivališču, oziroma kot je razvidno iz pričevanj oškodovanke in njenih sinov, je ta le občasno prespala pri obdolžencu, je že na tej podlagi izključena možnost, da bi jo z SMS sporočili, inkriminiranimi kot grožnjami, obdolženec naganjal iz skupnega prebivališča. Obenem pa se tudi postavlja vprašanje, ali je med obdolžencem in oškodovanko glede na ugotovitve dokaznega postopka, sploh šlo za trajnejšo življenjsko skupnost, ki je razpadla? Sami zapisi v obliki SMS sporočil oziroma njihova vsebina pa tudi ekplicitno ne kaže na grožnjo z neposrednim napadom na življenje in telo in bi se jih konec koncev dalo tudi razlagati v smislu kot ga prikazujejo obdolženec v svojem zagovoru ter sama oškodovanka in priča E. E. Pomen kot jim ga pripisuje obtožba bi lahko inkriminirani zapisi morebiti dobili le v povezavi s po obtožbi izpostavljenem obdolženčevem zatrjevanjem, da bo zoper oškodovanko storil enako kot je pred leti zoper bivšo ženo, a na glavni obravnavi oškodovanka in priča E. E. nista potrdili tovrstnih obdolženčevih groženj. V tem delu se zaključki pritožbenega sodišča torej nekoliko razlikujejo od razlogov prvega sodišča pod točko 6 obrazložitve izpodbijane sodbe, saj meni, da obdolžencu, na podlagi izvedenega dokaznega postopka, z gotovostjo niso dokazani niti zakonski znaki storitve kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, vendar pa to na siceršnje sklepanje o pravilnosti prvostopenjske odločitve nima nobenega vpliva.

11. Sodišče druge stopnje glede na potek dokaznega postopka, še zlasti pa izpovedbe oškodovanke ter prič E. E., I. I. in J. J., soglaša z razlogi izpodbijane sodbe pod točko 6 obrazložitve, da obdolžencu z gotovostjo ni dokazana niti izvršitvena oblika predmetnega kaznivega dejanja z zalezovanjem, torej ponavljajočim opazovanjem, zasledovanjem ter vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve stika z oškodovanko, ki bi bilo takšne intenzitete, da bi pri slednji povzročilo prestrašenost ali ogroženost. Obtožba mu namreč očita, da je oškodovanko proti njeni volji nadzoroval, jo iskal v ... in se vozil mimo njene hiše v ... Slednji očitki pa v dokaznem postopku niso bili z gotovostjo izkazani, vsaj ne v smeri obdolženčevega namena, da na tak način oškodovanko spravlja v podrejen položaj.

12. Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče, ki ni ugotovilo niti kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

13. Pritožbeno sodišče je odločilo v obdolženčevo korist in zato sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).