Jedro

V 4. odst. 34. člena ZFPPod so opredeljene osebe, ki lahko vložijo pritožbo zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra. Ker pritožnik ni niti trdil, da bi bil katera od navedenih oseb, marveč, da je zgolj v družbi zaposleni delavec, ki bo ostal brez zaposlitve oziroma brez možnosti za uveljavljanje pravic za čas brezposelnosti, je pritožba nedovoljena.

Izrek

Pritožba R.M. se z a v r ž e .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 8.6.2001 na podlagi 1. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu iz sodnega registra subjekta vpisa - družbe B.; ugotovilo namreč je, da proti sklepu o začetku izbrisa ni bil vložen ugovor. Proti navedenemu sklepu je R.M. vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da se je dne 12.2.1995 zaposlil v družbi B. in je vse do danes njen redno zaposleni delavec, saj je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. To dejstvo je razvidno iz listin, ki jih prilaga pritožbi. Glede na sklep o izbrisu iz sodnega registra njegovega delodajalca se sprašuje, kaj je z njegovim statusom, saj do današnjega dne ni prejel nikakršnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, katerega lahko izda le družba oziroma njen zakoniti zastopnik. Sodišče bi moralo pred sprejemom sklepa o izbrisu iz sodnega registra urediti status zaposlenih delavcev oziroma jim izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče uveljavljati niti pravic za čas brezposelnosti. Pritožba se zavrže. Po določilu 4. odst. 34. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l. RS št. 54/99, 110/99), lahko vloži pritožbo proti sklepu o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra : oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oziroma zavrnjen; družbenik oziroma delničar gospodarske družbe in upnik gospodarske družbe. Pritožnik pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi sam bil katera od navedenih oseb, ampak izpostavlja zgolj to, da je v družbi za nedoločen čas zaposleni delavec, ki bo na ta način ostal tako brez zaposlitve, kot tudi brez možnosti sklenitve novega delovnega razmerja oziroma brez možnosti za uveljavljanje pravic za čas brezposelnosti. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ima vlagatelj pritožbe isti priimek in ime kot eden od v sodni register vpisan družbenik (vendar pa gre za drugačen naslov), vendar pa na podlagi tega ni moglo samo sklepati, da gre za vlagatelja pritožbe, ki bi bil družbenik. Zato je na podlagi 1. tč. 2. odst. 31. čl. v zvezi s 3. odst. 34. čl. ZFPPod pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Izven okvirov odločanja o predmetni zadevi pa pritožbeno sodišče opozarja na 2. in 3. odst. 27. čl. ZFPPod, ki določata, da če so v gospodarski družbi na dan njenega prenehanja zaposleni delavci, jim z dnem prenehanja gospodarske družbe preneha delovno razmerje, pri čemer imajo takšni delavci enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, vključno s pravicami po zakonu o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 25/97 in 10/98); to torej pomeni, da zgolj zato, ker ni več delodajalca, ki bi izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja in ki bi v delovni knjižici vpisal zaključek le-tega, pritožnik ne bi mogel biti prikrajšan v kakšni svoji pravici.