Jedro

Sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ker to tudi ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje na dan 13. 12. 2014. Posledično mu je v plačilo naložilo tudi sodno takso v znesku 20,00 EUR.

2. Tako odločitev s pravočasno pritožbo napada obdolženčeva zagovornica, ki izpodbijanemu sklepu očita zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da se napadeni sklep razveljavi oziroma tako spremeni, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče, podredno pa, da se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetnem postopku je prvostopno sodišče ugotovilo, da so bile storilcu s plačilnim nalogom (PN) št. ... PP S. K. z dne 1. 4. 2013, ki je postal pravnomočen 10. 4. 2013 zaradi prekrška po 1. točki četrtega odstavka člena 105 ZPrCP izrečene 4 KT zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom kategorije B, s PN PP S. K. opr. št. ... z dne 13. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 23. 12. 2014 pa mu je zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP bilo izrečenih 16 KT, kar pomeni, da je storilcu skupaj v obdobju od 1. 4. 2013 pa do 13. 12. 2014 bilo skupaj izrečenih 20 KT. Z zadnjim PN PP S. K. z dne 13. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 23. 12. 2014 pa je storilec skupaj tudi dosegel oziroma presegel 18 KT. Vse navedene KT so bile tudi zakonito in pravilno vpisane v EKT evidenco (zadnji izpis je bil narejen na pritožbenem sodišču 4. 3. 2015). Pravilna je tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopusten, ker od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero je storilec dosegel 20 KT (23. 12. 2014) ni preteklo več kot dve leti, prav tako pa v tem času še niso bili izpolnjeni pogoji za izbris KT po četrtem odstavku člena 207 Zakona o prekrških (ZP-1).

5. Pritožba najprej izpodbijanemu sklepu očita, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo časa storitve prekrška po posameznih citiranih pravnomočnih odločbah, kar pa ne drži, kajti v obeh primerih, ko je prekrškovni organ storilcu prekrška izdal PN, je ob izdaji le tega v njem zaveden tudi čas storitve (1. 4. 2013 in 13. 12. 2014), ti podatki pa so skladni tudi s povzetkom obeh odločb v izpodbijanem sklepu skladno s spisovnim gradivom, na podlagi katerega je sodišče sprejelo izpodbijano odločitev.

6. V nadaljevanju pritožba povzema določbo tretjega odstavka člena 22 ZP-1 in navaja, da storilec v zatrjevanjem obdobju (treh let) ni dosegel 20 KT in da iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja opredelitev glede časovnega obdobja, kajti sodišče prve stopnje bi v skladu s sodno prakso in določbo člena 22 ZP-1 moralo upoštevati le pravnomočne odločbe o prekršku, pri čemer pa je odločilen le čas storitve prekrška. Ker pa sodišče prve stopnje po oceni pritožbe ni v izpodbijanem sklepu navedlo časa storitve prekrškov, je s tem storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku. Take navedbe so materialnopravno zmotne.

7. Najprej pritožba napačno povzema določbo tretjega odstavka člena 22 ZP-1 glede pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kajti citirana določba je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (novela ZP-1H), ki velja od 14. 6. 2013 dalje (objavljena v Uradnem listu RS, št. 21/2013) spremenjena tako, da se je čas zbiranja KT v cestnem prometu znižal iz treh na dve leti, prav tako pa se je posledično spremenila tudi določba četrtega odstavka člena 207 ZP-1 tako, da se poslej KT v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila KT, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije oziroma, če v roku iz tretjega odstavka člena 22 ZP-1 ni bila izdana ustrezna odločba. Torej ni dvoma, da se pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevajo samo tiste odločbe o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let in se šteje, da je storilec z njimi dosegel predpisano število KT za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V skladu s to sodno prakso pa je ob upoštevanju pravnomočnih odločb potrebno upoštevati tudi čas storitve prekrškov, ki pa morajo biti storjeni znotraj navedenega obdobja. Prvostopenjsko sodišče sicer v samo obrazložitev izpodbijanega sklepa izrecno ni zapisalo obdobja storitve prekrškov, v katerem so storilcu bile izrečene KT v cestnem prometu in s katerimi je dosegel oziroma presegel 18 KT. Ker pa sta čas storitve prekrškov in pravnomočnost odločb razvidna iz podatkov v spisovnem gradivu in iz navedbe podlage za odločanje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (obeh citiranih PN) in ker to tudi v skladu z določbo drugega odstavka člena 202.č ZP-1 ni obvezna sestavina obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa sama odsotnost navedb o datumu storitve prekrškov, kot tudi navedba obdobja, v katerem je storilec dosegel oziroma presegel 18 KT, na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Sicer pa je pritožbi še pojasniti, da je torej storilec prekrška v časovnem obdobju (pravnomočnost PN), ki je bilo krajše od dveh let (10. 4. 2013 - 23. 12. 2014), pri čemer je bilo krajše tudi obdobje časa storitve obeh prekrškov (1. 4. 2013 - 13. 12. 2014) dosegel skupaj 20 KT, zato je prvostopno sodišče imelo vso podlago, da je storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ob dejstvu, da je postala odločba, s katero je storilec dosegel 18 KT, pravnomočna 23. 12. 2014. Tako so pritožbene navedbe, da je zaradi izostanka datuma storitve prekrškov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka člena 155 in da je zaradi tega zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in prav tako zmotno uporabljeno materialno pravo, neutemeljene.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katero pritožbeno sodišče v skladu s členom 159 ZP-1 pazi uradoma, je bilo potrebno tako pritožbo storilčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep prvostopnega sodišča potrditi (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1).

9. Storilčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, zato bo na podlagi določbe prvega odstavka člena 147 ZP-1 storilec moral plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki pa je odmerjena v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo bo moral storilec plačati v roku 15 dni od vložitve tega sklepa, pa bo pozvan po sodišču prve stopnje.