Jedro

Izvršilni postopek je namenjen le realizaciji upnikove terjatve, zato je primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne terja dodatnega vsebinskega odločanja, odločilnega pomena. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Po oceni višjega sodišča je upnik glede plačila najemnine zadostil trditvenemu bremenu, ki se od njega v tej fazi postopka zahteva, saj je opredelitev dolžnikove obveznosti oziroma upnikove terjatve dovolj določna, da je mogoča njena realizacija v izvršilnem postopku. Predmetni notarski zapis tako predstavlja ustrezno podlago za izterjavo neplačane najemnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani točki II in III potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo..

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo za 946,00 EUR in zakonske zamudne obresti od 105,00 EUR od 16. 10. 2017 dalje, od od 105,00 EUR od 16. 12. 2017 dalje, od 107,00 EUR od 16. 2. 2018 dalje, od 115,00 EUR od 16. 4. 2018 dalje, od 107,00 EUR od 16. 5. 2018 dalje, od 112,00 EUR od 16. 6. 2018 dalje, od 100,00 EUR od 16. 7. 2018 dalje, od 100,00 EUR od 16. 8. 2018 dalje in od 100,00 EUR od 16. 9. 2018 dalje in v tem delu predlog za izvršbo z dne 20. 12. 2018 zavrnilo. V izpodbijani točki II je v preostalem delu ugovor zavrnilo in v točki III naložilo dolžnici, da je dolžna povrniti upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti 223,00 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, brez navedbe pritožbenih razlogov in navaja, da je upnika obvestila o tem, da bo morala zapustiti stanovanje in skrbeti za dementno mamo in je na žalost verjela, da je dovolj že ustna odpoved, vendar mu je poslala tudi e-poštno sporočilo in ga obvestila o datumu izselitve po elektronski pošti, saj na telefon ni bil dosegljiv, ker je bil na dopustu (jadranje).

3. Upnik je vložil odgovor na pritožbo, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je v izpodbijanem delu (II in III točka izreka) preizkusilo sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče druge stopnje, v skladu s prvim odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. členom. ZIZ sklep sodišča prve stopnje preizkusi le v obsegu, v katerem se izpodbija s pritožbo oziroma v tistem delu, v katerem pritožnik ni uspel, če iz pritožbe ni jasno, v katerem delu se izpodbija.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje, s sklepom o izvršbi, na podlagi izvršilnega naslova – najemne pogodbe, sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa z dne 15. 12. 2014, dovolilo predlagano izvršbo zoper dolžnico zaradi plačila zapadlih najemnin. Višje sodišče uvodoma pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v konkretnem primeru upniku zagotovljeno procesno varstvo v izvršilnem postopku, saj ima upnikov predlog za izvršbo podlago v izvršilnem naslovu.

7. Notarski zapis, v katerem je določena terjate namreč je, če izpolnjuje pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) oziroma 20.a in 21. člena ZIZ, izvršilni naslov, ki ima (glede obstoja terjatve) enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava in posledično predstavlja negativno procesno predpostavko. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da upnik z (neposredno izvršljivim) notarskim zapisom oziroma ustreznim izvršilnim naslovom glede vtoževanih neporavnanih zneskov najemnin razpolaga, zato je predlogu za izvršbo v tem delu ugodilo.

8. Izvršilni postopek je namreč namenjen le realizaciji upnikove terjatve, zato je primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne terja dodatnega vsebinskega odločanja (načelo formalne legalitete – 17. člen ZIZ) odločilnega pomena. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ).

9. V notarskem zapisu, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, je med drugim določeno, daje bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas z začetkom najema 1. 12. 2014 (2. člen najemne pogodbe) za mesečno najemnino 550,00 EUR, ki se plačuje najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec (peti odstavek 5. člena najemne pogodbe), kar povzema že sodišče prve stopnje. Po oceni višjega sodišča je upnik glede plačila najemnine zadostil trditvenemu bremenu, ki se od njega v tej fazi postopka zahteva, saj je taka opredelitev dolžnikove obveznosti oziroma upnikove terjatve dovolj določna, da je mogoča njena realizacija v izvršilnem postopku. Notarski zapis tako predstavlja ustrezno podlago za izterjavo neplačane najemnine, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

10. Zoper sklep je ugovarjala dolžnica, ki je le pavšalno zatrjevala, da je najemnino redno plačevala, za kar pa ni zadostila dokaznemu bremenu, saj glede tega ni podala zadostnih trditev, prav tako za svoje trditve o plačilih ni predložila nobenih dokazil, zato je njen ugovor v tem delu neobrazložen in s tem neutemeljen. Enako velja tudi glede zatrjevanja dolžnice, da je upniku odpovedala najemno razmerje, čemur je upnik nasprotoval, dolžnica pa prav tako ni izkazala, da je ravnala v skladu s prvim odstavkom 11. člena najemne pogodbe, ki točno določa način odpovedi (priporočeno po pošti ) in odpovedni rok. Sodišče prve stopnje je zato njen ugovor glede plačila zapadlih najemnin zavrnilo, višje sodišče pa takšno odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne razloge, vsebovane v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

11. Glede na navedeno pritožba dolžnice v izpodbijanem delu (II in III točka izreka) ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit v izpodbijani točki II in III potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre zato za nepotreben pritožbeni strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).