Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na vsebino pogodbe zmotno ocenilo, da gre za pogodbo o prevzemu dolga. Prezrlo je, da sta pogodbenika upnik in tretji, glede na pogodbene stranke lahko gre le za pogodbe o pristopu k dolgu.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S sodbo, opr. št. I Pg ... z dne 18. 4. 2002, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. Ig ... z dne 18. 6. 2001 v tč. 1 in 3 v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev 49.600,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke.

S pravočasno pritožbo tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za pogodbo o prevzemu dolga, s katero je A. h. M. v celoti prevzela dolg tožene stranke do tožeče stranke. Meni, da je šlo v konkretnem primeru za pogodbo o pristopu k dolgu, kar je razvidno iz samega naslova pogodbe ter tudi iz same vsebine pogodbe. Ker je šlo za pogodbo o pristopu k dolgu na podlagi čl. 451 ZOR, za izpolnitev obveznosti upniku odgovarjata stari in novi dolžnik. Zato je tožeča stranka pravilno vložila tožbo zoper toženo stranko, saj obveznost tožene stranke še ni prenehala in je v tej smeri sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje prvostopnemu sodišču, toženo stranko pa obsodi na plačilo nastalih stroškov pritožbenega postopka.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da iz naslova sklenjene pogodbe z dne 21. 11. 1997 izhaja, da gre za pogodbo o pristopu k dolgu, vendar iz vsebine pogodbe jasno izhaja, da gre v resnici za pogodbo o prevzemu dolga. V 2. čl. te pogodbe je namreč povsem jasno navedeno, da A. h. M. d.o.o. T. prevzame dolg, ki ga ima C. p. d.d. C. (sedaj C. C.) do I. - G. d.o.o. po računu št. ..., to je znesek 511.166,10 SIT, ki je predmet te pravde. Po I. odst. 448. čl. ZOR s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti. S prevzemom dolga je A. h. M. d.o.o. vstopila namesto tožene stranke, tožena stranka pa je s tem prosta svojih obveznosti do tožeče stranke, zaradi česar je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožbeno sodišče daje prav pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Ob razlogovanju vsebine pogodbe z dne 21. 11. 1997, je očitno spregledalo, da sta pogodbo sklenila I. - G. d.o.o. in A. h. M.. Pogodba z dne 21. 11. 1997 je naslovljena kot pogodba o pristopu k dolgu, v posameznih določbah pa res govori o prevzemu dolga. Vendar glede na pogodbenike dejansko gre za pogodbo o pristopu k dolgu. Po dol. 451. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pogodbo o pristopu k dolgu sklepata upnik in tretji, medtem ko pogodbo o prevzemu dolga po I. odst. 446. čl. ZOR sklepata dolžnik in prevzemnik. Ker sta sporno pogodbo sklenila upnik in tretji (A. h. M. d.o.o.), je sodišče nepravilno razlagalo pogodbo po sami vsebini, kjer je govora o prevzemu dolga. Glede na pogodbenike, je sporno pogodbo opredeliti kot pristop k dolgu, kot jo opredeljuje čl. 451 ZOR. Po čl. 451 ZOR s pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika, stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. Pri opredeljevanju sporne pogodbe je tako sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Dejansko stanje je ostalo neraziskano v smeri zatrjevanja tožene stranke, da je sicer sporna terjatev v celoti poravnana.

Po obrazloženem je bilo pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter mu zadevo vrniti v novo sojenje (čl. 355 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

V skladu s III. odst. čl. 165 ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.