Jedro

Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.

Izrek

Pritožba zagovornice obt. S.L. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom pred potekom dveh mesecev od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora preizkusilo, ali sta še podana priporna razloga. Sodišče prve stopnje je pripor zoper obtožena S. in N. L. podaljšal iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odst. 201. člena ZKP.

Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pritožila zagovornica obt. S. L. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev pritožbi in odpravo pripora.

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je navedlo dokaze in podatke, na podlagi katerih je pravilno zaključilo, da utemeljenost suma, da naj bi obt. S.L. storil kazniva dejanja, navedena v obtožbi, ki je že pravnomočna, še vedno obstoji. Dejansko stanje se namreč po vložitvi obtožnice ni spremenilo. Zato je pritožbena navedba zagovornice, da dosedanji dokazi ne potrjujejo očitkov obtožbe, neutemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema tudi utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da sta še vedno podana oba priporna razloga, iz katerih je bil pripor ponovno podaljšan. Obt. S.L. je od sredine meseca junija nezaposlen, je brez premoženja in tudi brez vira dohodkov za preživljanje, saj je sam povedal, da naj bi ga do pripora preživljalo dekle, ko je živel pri njej. Obtoženec je bil res prej zaposlen, vendar naj bi očitno že takrat izvrševal kazniva dejanja, pozneje junija pa mu je torej zaposlitev prenehala. Zato je pritožbeni očitek glede protispisne trditve v zvezi s pridobivanjem sredstev za preživljanje, neutemeljen. Zaključek sodišča prve stopnje o konkretni nevarnosti, da bi obtoženec, če bi bil na prostosti, ponavljal kazniva dejanja, je zato utemeljen in ga sodišče druge stopnje sprejema. Ker so bila kazniva dejanja, navedena v obtožbi, storjena v razmeroma kratkem času, kot tudi glede na težo kaznivega dejanja, je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor neogibno potrebno podaljšati zaradi varnosti premoženja potencialnih novih oškodovancev.

Ker pa je obtoženec tuji državljan in ga na Slovenijo nič ne veže, v postopku pa je zaradi hudih kaznivih dejanj, je podaljšanje nujno zaradi nemotenega zaključka kazenskega postopka, saj obstoji tudi priporni razlog begosumnosti. Dovolilnici sta imeli res njegova sestra, pri kateri pa obtoženec ni živel, in dekle G.J., s katero lahko opravlja telefonske pogovore. Očitno pa ima obtoženec po vložitvi obtožbe poleg dekleta še zaročenko, saj lahko opravlja telefonske pogovore tudi z zaročenko J.S.. Vendar pa to, kdo ga lahko obiskuje in s kom opravlja telefonske pogovore, ne more omajati zaključkov o obstoju pripornega razloga begosumnosti. V spisu pa ni podatkov, da bi šlo res za take pristne vezi, kot jih želi prikazati pritožnica. Sploh pa ni podatka, da bi v Sloveniji živela tudi obtoženčeva mama, kar navaja zagovornica v pritožbi. Zato je zagovorničina pritožba tudi v zvezi s tem pripornim razlogom neutemeljena.

Sodišče druge stopnje prav tako ne sprejema navedb v pritožbi, da gre za nesorazmerno podaljševanje pripora in da ni moč pričakovati hitrega konca postopka. Vsekakor gre za sorazmeren poseg v obtoženčeve pravice in pritožbeno sodišče obrazložitev prvostopenjskega sodišča glede sorazmernosti sprejema. Glavna obravnava pa je razpisana v decembru tega leta. Zato ne pride v poštev nadomestitev sedanjega ukrepa z blažjim, kot ponovno predlaga zagovornica.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zagovorničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.