7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. pri Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1743/2003 z dne 16. 6. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. P 116/2002 z dne 14. 7. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je pritožnici (v pravdi toženki) naložilo plačilo neplačanih zneskov najemnine za stanovanje za čas od 1. 1. 1989 do 31. 10. 2002. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo. Pri presoji utemeljenosti višine terjatve sta se sodišči oprli na mnenje izvedenca gradbene stroke.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Sodišči naj bi jo kršili s tem, ko sta odločitev oprli na mnenje izvedenca, s katerim se pritožnica ni strinjala. Navaja, da je zoper izvedensko mnenje podala vrsto argumentiranih pripomb, da je zahtevala izločitev izvedenca in predlagala postavitev drugega. Ker naj bi pri določitvi višine najemnine izvedenec v škodo pritožnice upošteval vzdrževalna dela, ki jih je na stanovanju s svojimi sredstvi opravila sama, naj bi bilo izvedensko mnenje pristransko. Poudarja, da ji ni bila dana možnost dokazovanja svojih navedb z drugim izvedencem oziroma da ni imela možnosti odgovoriti na izvedensko mnenje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz 22. člena Ustave izhaja pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar ta pravica ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da sodišče prepričljivo obrazloži, zakaj dokaznemu predlogu stranke ni sledilo. V obravnavanem primeru sta sodišči ravnali skladno z navedeno zahtevo. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj izvedensko mnenje sprejema. Višje sodišče je pojasnilo, da pritožničini argumenti za postavitev drugega izvedenca niso bili dovolj konkretno opredeljeni oziroma da so se nanašali na dejstva, za ugotavljanje katerih sodelovanje izvedenca ni potrebno.

5.Kolikor je navedbe pritožnice mogoče razumeti tudi kot očitek, da se o ugotovitvah izvedenca ni mogla izjaviti, ta očitek ne drži. Iz obrazložitev izpodbijanih sodb je namreč razvidno, da je sodišče izvedenca ponovno zaslišalo prav zato, da mu je predočilo pritožničine pripombe na podano mnenje. Zgolj pritožničino nestrinjanje z odločitvijo sodišč, ker sama z vsebino izvedenskega mnenja ne soglaša, kršitve procesnih jamstev prav tako ne more utemeljiti.

6.Trditve, da je zahtevala izločitev izvedenca, pritožnica ne konkretizira. Zato je Ustavno sodišče ni preizkusilo.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić