Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagatelja nista zmogla že zadostnega trditvenega bremena v smeri obstoja dodatne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Termin verjetno izkazati pomeni, da mora upnik obstoj omenjenih predpostavk najprej konkretizirano zatrjevati in nato še s stopnjo verjetnosti izkazati. Golo ponavljanje zakonskega besedila in pravnih pojmov, ki so vsebovani v njem, ne zadošča, ampak je treba zatrjevati konkretne okoliščine primera, ki jih je mogoče subsumirati pod omenjeni zakonski dejanski stan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Zakoniti dedič I. M. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom1 zavrnilo predlog oporočnega dediča B. K. in zakonite dedinje J. K. (predlagatelja) za izdajo začasne odredbe, s katero sta zahtevala, da se do končne odločitve v tej pravdi zakonitemu dediču I. M. (solastniku ½ zaščitene kmetije) prepove vsakršno poseganje v (celotno zaščiteno kmetijo) nepremičnine (predvsem s sekanjem dreves in druge lesne mase ter zemeljskimi deli) in da se mu prepove razpolaganje z nepremičninami z oddajo v najem ali uporabo; da se odredi, da je dolžan plačati denarno kazen v višini 5.000,00 EUR, če odredbe ne po spoštoval, ki se bo izvršila po uradni dolžnosti in mu bodo ob nadaljnjih kršitvah izrečene še nove kazni vse do skupne višine 50.000,00 EUR; in da se omenjenemu naloži povrnitev stroškov predlagateljev. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zakonita dedinja, ki ji gre denarna vrednost nujnega deleža (op. dedič zapustničinega dela zaščitene kmetije je po presoji sodišča prve stopnje skladno z 9. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) zakoniti dedič I. M., ki je ½ solastnik zaščitene kmetije), izkazala verjetni obstoj terjatve za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), medtem ko oporočni dedič tega pogoja ni izkazal, saj je oporoka neskladna s kogentnimi predpisi ZDKG in omenjeni ni dedič, zato mu tudi ne gre izločitvena pravica iz zapuščine. Hkrati je presodilo še, da predlagatelja nista niti v zadostni meri zatrjevala (konkretizirala) niti izkazala vsaj še ene izmed dodatnih predpostavk za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma za zavarovanje denarne terjatve iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.

2. Zoper predmetni sklep sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izda predlagano odredbo. V pritožbi navajata, da sta natančno opisala posege zakonitega dediča v zapuščino in da dediči z zapuščino (z nerazdeljeno zaščiteno kmetijo) upravljajo skupno in soglasno. Vsak poseg v nerazdeljeno zapuščino (zaščiteno kmetijo) je nedopusten, vsaj tako tudi meni sodišče prve stopnje, ko se je opredelilo do oporočnega razpolaganja. Predlagatelja sta v predlogu za začasno odredbo navedla in v dokaz svojih navedb predložila dokaze, iz katerih je jasno razvidno, da je zakoniti dedič v zapuščino posegal brez soglasja predlagateljev. Več kot očitno si je z drvi pridobil premoženjske koristi. Predlagatelja terjatve iz naslova zmanjšanja premoženja ne bosta mogla uveljaviti oziroma jima bo to onemogočeno. S posegi nastaja škoda, ki je ne bo mogoče nadomestiti, zato je predlog upravičen in utemeljen. Začasna odredba je potrebna, da se zavarujejo denarne in nedenarne terjatve iz naslova zahtevka in da se odvrne nenadomestljiva škoda. Oporočni dedič in zakonita dedinja ne bosta uspela pri uveljavljanju zahtevkov iz naslova nujnega deleža in oporoke. Ne sprejemata, da so njune navedbe nezadostno konkretizirane in precej pavšalne ter da za sečnjo lesa velja poseben režim. Več kot očitno je, da bo do posegov še prihajalo, s čimer bo nastala še večja škoda, ki je ne bo mogoče povrniti in bodo vrednosti dednih deležev zmanjšane, saj bo zmanjšana realna vrednost zapuščine. Z izdajo odredbe bo zakoniti dedič utrpel le neznatno škodo, če jo sploh bo, ostali dediči pa bodo pri izplačilu nujnih deležev lahko precej oškodovani. Zakoniti dedič se tega verjetno zaveda in si je zato protipravno pridobil premoženjsko korist. Izsekan gozd predstavlja bistveno manjšo vrednost kot neposekan gozd. Koliko bo vrednost zmanjšana bo nemogoče dokazati, saj se bo les odpeljal. Zakoniti dedič je že v preteklosti sekal les brez soglasja pristojnih institucij, kar se je verjetno zgodilo tudi v konkretnem primeru, saj ni lastnik zaščitene kmetije do celote.

3. Zakoniti dedič je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim je poudaril, da predlagatelja nimata nedenarne terjatve in da nista izkazala predpostavk za izdajo začasne odredbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da v iz vseh razlogov vloženi pritožbi le-ti razlogi niso konkretno pojasnjeni. Tako npr. ni konkretnih navedb niti v smeri očitka bistvene kršitve določb postopka niti v smeri zmotne uporabe materialnega prava. Dejansko je prisoten le očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki gre v smeri, da bi moralo sodišče prve stopnje iz trditev predlagateljev s priloženimi dokazi predlogu za izdajo začasne odredbe ugoditi, saj sta predlagatelja izkazala vse predpostavke za njeno izdajo.

6. Pritožbeno sodišče ni presojalo prve predpostavke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje ali denarne ali nedenarne terjatve, ki je v tem, da mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (glej prva odstavka 270. in 272. člena ZIZ), saj tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagatelja nista zmogla že zadostnega trditvenega bremena v smeri obstoja dodatne predpostavke za izdajo začasne odredbe. V zvezi z denarno terjatvijo mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ) oziroma te nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ). V zvezi z nedenarno terjatvijo pa mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Prav tako se tretji odstavek 270. člena ZIZ uporablja tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (tretji odstavek 272. člena ZIZ).

7. Termin verjetno izkazati pomeni, da mora upnik obstoj omenjenih predpostavk najprej konkretizirano zatrjevati in nato še s stopnjo verjetnosti izkazati. Golo ponavljanje zakonskega besedila in pravnih pojmov, ki so vsebovani v njem, ne zadošča, ampak je treba zatrjevati konkretne okoliščine primera, ki jih je mogoče subsumirati pod omenjeni zakonski dejanski stan. Predlagatelja sta sicer konkretno zatrjevala in predložila fotografije o poseku lesa in izgradnji poti s strani zakonitega dediča, a samo na tej podlagi njun predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen, saj so popolnoma izostale navedbe o konkretnih okoliščinah v smeri obstoja zgoraj omenjenih dodatnih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Presoja sodišča prve stopnje, da je šlo v njunem predlogu za preveč pavšalne navedbe in da posledično nista izkazala obstoja nobene izmed zatrjevanih dodatnih predpostavk za izdajo začasne odredbe, je zato pravilna. Te presoje predlagatelja v pritožbi argumentirano sploh ne izpodbijata in tudi v pritožbi ne izpostavljata nobenih konkretnih okoliščin v smeri obstoja dodatnih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Poenostavljeno povedano, tudi s pritožbo ostajata z golim ponavljanjem zakonskega besedila in pravnih terminov na ravni pavšalnosti ter se zato neutemeljeno zavzemata, da naj se pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep ter izda predlagano začasno odredbo.

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ in 163. členom Zakona o dedovanju (ZD)).

9. Zakoniti dedič I. M., ki je odgovoril na pritožbo, je zahteval povrnitev pritožbenih stroškov. Pravice do povrnitve teh stroškov nima, kajti v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (1. odstavek 174. člena ZD).

1 Konkretnejša vsebina sklepa je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa.