Jedro

Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine delnega umika - utesnitve predloga za izvršbo za plačani znesek. Tega je podal z vlogo z dne 8. 4. 2022, dolžnik pa je vložil ugovor 20. 4. 2022, kar je bilo po delnem umiku predloga za izvršbo.

Upnik utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo razloga, da ne bi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo, saj je od tega odvisen nadaljnji postopek, ali bo šlo za spor majhne vrednosti in višina stroškov, sodnih taks.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se: - v I. točki izreka za končnim ločilom - piko doda stavek ″Postopek se delno ustavi za 6. 4. 2022 plačanih 1.628,43 EUR.″, - v II. točki izreka za črko „O“ in pred besedo „zahtevku“ doda beseda: ″preostalem″.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanih delih I. in II. točke izreka.

III. Odločitev o dolžnikovih stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 28. 3. 2022 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi. Pravdno sodišče bo kot pristojno odločalo tudi o upnikovem delnem umiku zaradi plačila 1.628,43 EUR z dne 6. 4. 2022. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo njegove utesnitve in ni izdalo sklepa, s katerim bi odločilo o vlogi, čeprav je bila utesnitev podana že 8. 4. 2022, kar je bistveno prej od ugovora dolžnika. Sodišče bi moralo najprej utesniti tožbo (tudi če bi za preostanek terjatve zadevo predalo pravdnemu sodišču), saj je od kasnejše višine spornega zneska odvisen potek nadaljnjega postopka (spor majhne vrednosti), kakor tudi višina stroškov, ki bodo nastali (taksa in odvetniški stroški). Dolžnik prilaga dokaz, da je upniku dolžan 2.979,72 EUR, kar je odprta glavnica, poleg 188,92 EUR obresti in nadaljnjih pripadkov. Dolžnik ne le, da ni predložil dokazov, da dolg ne obstaja, ampak je predložil dokazilo, da je upnikov zahtevek utemeljen. V ugovoru je navedel, da znaša znesek njegovih odprti obveznosti do upnika 2.979,72 EUR, tako da terjatev v tej višini ne more biti sporna. Dolžnik v ugovoru pripoznava dolg v vtoževani višini in ne prilaga dokazil, da sklep o izvršbi ne bi bil utemeljen.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da ni pripoznal dolga, ki ga je upnik terjal z izvršbo. Ugovor je obrazložil v skladu z uveljavljeno in utečeno sodno prakso. Sodišče je v skladu s to pravilno upoštevalo ugovor in razveljavilo sklep o izvršbi ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Celju.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine delnega umika - utesnitve predloga za izvršbo za plačani znesek. Tega je podal z vlogo z dne 8. 4. 2022, dolžnik pa je vložil ugovor 20. 4. 2022, kar je bilo po delnem umiku predloga za izvršbo. Prvi odstavek 441. člena ZPP določa, da sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Če se tožba umakne, razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sicer razveljavilo sklep o izvršbi (kar določa drugi stavek prvega odstavka 441. člena ZPP) in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju. Vendar upnik utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo razloga, da ne bi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo, saj je od tega odvisen nadaljnji postopek, ali bo šlo za spor majhne vrednosti in višina stroškov, sodnih taks. Tretji odstavek 188. člena ZPP določa za primer, če je tožba umaknjena, da izda sodišče sklep o ustavitvi postopka.

7. V nadaljevanju se pritožba nanaša na obrazloženost ugovora dolžnika. Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil dokazov, da dolg ne obstaja, da je v ugovoru navedel, da znaša znesek njegovih odprtih obveznosti do upnika 2.979,72 EUR, da terjatev v tej višini ne more biti sporna, da prilaga finančno kartico odprtih postavk, iz katere je razvidno, da vodi upnik do dolžnika terjatev, ki se v celoti ujema z izpisom odprtih postavk, ki ga prilaga dolžnik, da dolžnik v ugovoru pripoznava dolg vtoževani višini in ne prilaga dokazil, da sklep o izvršbi ne bi bil utemeljen. Te navedbe se nanašajo že na presojo listinskih dokazov, kar ni naloga izvršilnega sodišča, temveč pravdnega postopka. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

8. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da izpodbija sklep o izvršbi zaradi neutemeljenosti, da vtoževane terjatve ne dolguje, da se ne more določno opredeliti v zvezi z verodostojnimi listinami, da dolgovanega zneska ne dolguje in zanika tako temelj kot višino terjatve, da naj upnik predloži nesporne verodostojne listine ter izkaže pravno in dejansko podlago za terjatev. Kot dokaz je predlagal poziv upniku, da naj predloži listine, zaslišanje strank in kontno kartico kratkoročnih obveznosti do dobavitelja. Ugovor je bil obrazložen in sodišče prve stopnje je utemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi. Pravilno je ugotovilo dejansko stanje, v delu je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno zavrnilo pritožbo, delno pa ji je ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

9. Odločitev o dolžnikovih stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.