Jedro

Ker je predmet te pritožbene presoje dodatni sklep o dedovanju, je jasno, da je oporoka, na katero se (v izreku) sklicuje, tista, ki je navedena oziroma označena v samem sklepu o dedovanju, izdanem v isti zapuščinski zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 15.3.2016: - ugotovilo, da dodatna zapuščina obstoji iz deleža do 2/12 nepremičnine, posamezni del št. 2 v stavbi št. 8, k. o. X, - odločilo, da se na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju istega sodišča (opr. št. II D 166/2009 z dne 3.1.2013) in oporoke celotna dodatna zapuščina dodeli zapustnikovi nečakinji A. A., roj. ..., EMŠO ..., stan. ...

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje B.B., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje (in odločanje). Uvodoma navaja, kaj naj bi zapuščinsko sodišče z izpodbijanim sklepom ugotovilo oziroma odločilo. Pojasnjuje, da bi bilo glede na naknadno najdeno premoženje potrebno opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, saj iz njega ni razvidno, na katero oporoko se v III. točki izreka sklicuje. Poudarja, da z zapuščinskim postopkom po prvotnem pravnomočnem sklepu o dedovanju ni bila seznanjena ter da je kot zapustnikova hči nujni dedič in upravičena do dedovanja oziroma nujnega deleža, ki ga tudi zahteva. Sodišče bi moralo ugotoviti tudi stanje denarnih sredstev (terjatve) iz naslova pokojnine pri ZPIZ (na dan smrti pokojnika). Ne strinja se z ugotovitvijo, ki se nanaša na vrednost zapuščine 16.985,00 EUR, saj je le-ta zagotovo bistveno višja. Pokojni naj bi imel visoke denarne prihranke, prav tako naj bi bil lastnik številnih premičnin.

3. Oporočna dedinja A. A. in zapustnikova hčerka C. C. na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakaj v konkretnem primeru za kasneje najdeno premoženje (to je delež do 2/12 nepremičnine, posameznega dela št. 2 v stavbi št. 8, k. o. X) nove zapuščinske obravnave ni bilo potrebno opraviti, je sklicujoč se na 221. člen ZD(1) v 4. točki obrazložitve pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ker je predmet te pritožbene presoje dodatni sklep o dedovanju, je jasno, da je oporoka, na katero se (v izreku) sklicuje, tista, ki je navedena oziroma označena v samem sklepu o dedovanju, izdanem v isti zapuščinski zadevi (v konkretnem primeru sklep o dedovanju z dne 3.1.2013). Zato je pritožbeni očitek o nemožnosti preizkusa izpodbijane odločitve neutemeljen.

6. Pritožničine trditve o neseznanjenosti z zapuščinskim postopkom ter uveljavljanju nujnega deleža so ob dejstvu, da je sklep o dedovanju (kot ugotavlja sama pritožba) pravnomočen, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju brezpredmetne(2). Enako velja za (tudi sicer presplošne)(3) pritožbene navedbe o denarnih sredstvih in premičninah, katere naj bi imel zapustnik. Premalo konkretizirano in posledično neupoštevno pa je tudi nestrinjanje pritožbe(4) z ugotovljeno vrednostjo dodatne zapuščine.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP(5) v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Zakaj so tudi sicer neutemeljene, pa je bilo pojasnjeno že v sklepu tega sodišča, izdanem v isti zadevi (I Cp 2080/2014 z dne 26.11.2014).

Op. št. (3): In (kot je bilo poudarjeno v sklepu I Cp 2080/2014 z dne 26.11.2014) nove.

Op. št. (4): Ki tudi ne pojasni, kakšen vpliv naj bi imela ta okoliščina na presojo zakonitosti (pravilnosti) izpodbijane odločitve oziroma pritožničin pravni položaj.

Op. št. (5): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami