19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 984/2001 z dne 21.10.2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V pravdi za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo je sodišče zahtevku pritožnice (tedaj tožnice) glede glavnice ugodilo, zamudne obresti pa je prisodilo za čas od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Pritožnica je plačilo zamudnih obresti sicer zahtevala za čas od trenutka, ko je od zavarovalnice z opominom zahtevala plačilo odškodnine.

2.V ustavni pritožbi pritožnica nasprotuje pravnemu stališču, da se zamudne obresti glede odškodnine za nepremoženjsko škodo odmerijo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Meni, da je zavarovalnica prišla v zamudo že v trenutku, ko je bila obveščena o odškodninskem zahtevku oziroma bi glede na opomin morala prostovoljno plačati odškodnino. Po njenem mnenju pravno stališče o teku zamudnih obresti od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje ni več sprejemljivo, saj danes ne gre več za razmere visoke inflacije. Meni, da je sporno pravno stališče v nasprotju z zakonom in da zgolj sklicevanje na uveljavljeno sodno prakso ni upravičeno. Sklicevanje na uveljavljeno sodno prakso naj bi onemogočalo nepristranskost sojenja, prav tako pa naj bi tudi povzročilo, da je o pritožbenih navedbah odločeno zgolj formalno in brez vsebinske presoje. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave, pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, pravice do neodvisnega in nepristranskega sodnika po 23. členu Ustave ter pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.

B.

3.Po drugi alineji drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve Ustavnega sodišča ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če (domnevna) kršitev ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Od odločitve v zadevi ni pričakovati rešitve tako pomembnega pravnega vprašanja, da bi to upravičevalo vsebinsko presojo Ustavnega sodišča v postopku te ustavne pritožbe. Upoštevati je namreč treba, da po načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 25. 6. 2002[1] pravno stališče, da tečejo zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ne pride več v poštev za čas po 1. 1. 2002. Po sedaj uveljavljenem stališču sodne prakse je oškodovanec za čas od 1. 1. 2002 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje upravičen do obresti v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dne po izdaji sodbe sodišča prve stopnje dalje pa po predpisani obrestni meri zakonskih zamudnih obresti. Iz navedenega izhaja, da pravna problematika, ki jo v ustavni pritožbi izpostavlja pritožnik, objektivno izgublja na pomenu, saj pravno stališče, ki mu pritožnik nasprotuje, pride v poštev le še za odločitev o zamudnih obrestih pri obravnavanih terjatvah za čas pred 1. 1. 2002. Zato je že iz tega razloga mogoče oceniti, da ne gre za tako pomembno pravno vprašanje, da bi se o njem moralo izrekati Ustavno sodišče in s tem za ravnanja v bodoče usmeriti prakso sodišč v pravdnem postopku.

5.Zadeva tudi subjektivno za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi jo poleg dveh sodišč v pravdnem postopku moralo presojati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Predvsem je treba upoštevati, da gre pri obrestih le za stransko terjatev. Prav tako pa znesek spornih obresti v obravnavani zadevi ne dosega posebej visoke vrednosti (in je tudi precej nižji od zneska glavnice); za pritožnico je namreč sporen znesek zamudnih obresti od zneska 1.450.000 tolarjev za čas nekoliko manj od enega leta.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić, ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]Objavljeno v Pravna mnenja št. 1/02, str. 11