Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati izvedenca na naroku pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz 1. odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik upravičen do osebnih stikov z mld. sinom A. A. rojenim ... 2009, ker nadaljevanje s stiki pod nadzorom ne bi prineslo nobene koristi za otroka, lahko pa veliko škode. Prvo sodišče na podlagi mnenja CSD ugotavlja, da tožnik ni sposoben izvajanja stikov, ki bi bili v korist mladoletnega otroka.

2. Tožnik v pritožbi(1) navaja, da izvedenec ni opravil razgovora in diagnostičnih testiranj s tožnikom. Tožnik se razgovora z izvedencem ni udeležil iz opravičljivih razlogov, izvedenec pa je izdelal dopolnilno mnenje, ne da bi opravil stik s tožnikom. Sodišče prve stopnje tožnika na naroku ni zaslišalo in ni opravilo zaslišanja z izvedencem, kar bi bilo nujno, ker izvedenec s tožnikom ni imel nobenega stika. Izvedenec je v prvotnem izvedenskem mnenju ugotovil, da je pri toženki prepoznal zametke odtujevanja otroka od tožnika, zato bi bilo treba ugotoviti, kakšno psihično stanje pravdnih strank je bilo v času izdaje izpodbijane sodbe in ali je prišlo do sprememb. Prvo sodišče ni upoštevalo ugotovitev izvedenca v prvotnem izvedenskem mnenju, ko ugotavlja, da starša potrebujeta strokovno pomoč. Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi upoštevalo mnenja CSD iz leta 2013, ki so zastarela in ne odražajo dejanskega stanja.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo, v kateri predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati izvedenca na naroku 7. 4. 2015 pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz prvega odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje. Tudi če izvedenec ni mogel opraviti razgovora s tožnikom, bi moral odgovoriti na vprašanja, ali glede na okoliščine konkretnega primera, ob izkazanih spremenjenih okoliščinah, stiki pomenijo za otroka psihično obremenitev oziroma ogrožajo njegov duševni razvoj ter ali so stiki še vedno v korist otroka. Izvedenec je imel na razpolago poročila CSD, v prvotnem izvedenskem mnenju je opravil razgovor tako z očetom, otrokom in materjo, v dopolnilnem izvedenskem mnenju pa z materjo in otrokom, zato se je od izvedenca pričakovalo, kljub neutemeljeni odsotnosti tožnika, ki se razgovora z izvedencem ni udeležil, da bo v dopolnitvi izvedenskega mnenja odgovoril na ključno vprašanje, ali so stiki otroka s tožnikom v otrokovo korist, kot to izhaja iz prvotnega izvedenskega mnenja.

6. Od izvedenca je treba v novem postopku zahtevati, da konkretno odgovori na vprašanje, ali so stiki otroka z očetom v otrokovo korist glede na spremenjene okoliščine, svoj odgovor pa mora strokovno utemelji. Pritožbeno sodišče je že v sklepu IV Cp 979/2014 z dne 9. 4. 2014(2) ugotovilo številna nasprotja med izvedenskim mnenjem in mnenji CSD, zato je dalo sodišču prve stopnje navodilo, da zahteva od izvedenca, da dopolni izvedensko mnenje in odgovori na vprašanja, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v citiranem sklepu. Sodišče prve stopnje je postopalo po navodilih pritožbenega sodišča, vendar bi moralo po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec ni ogovoril na nobeno vprašanje pritožbenega sodišča in je po vsebini strokovno prazno, izvedenca pozvati, da dopolni izvedensko mnenje oziroma bi izvedenca moralo zaslišati, še posebej iz razloga, ker je bilo mogoče na naroku zaslišati tudi tožnika.

7. Tožnik je bil večkrat vabljen na razgovor k izvedencu, razgovora pa se ni udeležil iz neopravičljivih razlogov, še posebej je neutemeljen njegov predlog za izločitev izvedenca. Kljub takšnemu nerazumnemu ravnanju tožnika (ki morda kaže tudi na to, da se tožnik ne želi udeležiti razgovora zaradi ponovnih težav z alkoholom in drogo), pa bi mora izvedenec skozi razgovore in teste, ki jih je opravil z otrokov, strokovno pojasniti, ali so v danem trenutku stiki tožnika, glede na vse okoliščine konkretnega primera, v korist otroka. V postopku pred sodiščem prve stopnje s strokovnim mnenjem niso bile prepričljivo izpodbite ugotovitve izvedenca iz mnenja z dne 16. 2. 2013, v katerih ugotavlja, da imajo stiki med otrokom in očetom številne težave, ki pa niso nepremostljive. Izvedenec v mnenju ugotavlja, da so opazna pristna čustva tožnika do sina in iskrena želja, da bi bil z otrokom povezan. Izvedenec pri tožniku ugotavlja kot pozitivno vrednoto njegovo prizadevanje za stike z otrokom in da bi bil prisoten v sinovem življenju, hkrati pa ugotavlja številne zdravstvene težave tožnika (alkohol, droga), ki pa po mnenju izvedenca ne predstavljajo odločilne ovire za stike. Izvedenec v nadaljevanju mnenja zaključi, da tudi pregledi tožnika pri psihiatru ter abstinenca od drog in alkohola, ki jih toženka postavlja kot pogoj, da bi imel tožnik redne stike s sinom, po mnenju izvedenca, če niso izpolnjeni, ne morejo imeti za posledico prepovedi stikov tožnika z otrokom(3).

8. Pritožbeno sodišče je povzelo le del ugotovitev iz izvedenskega mnenja, ki kažejo na potrebo, da bi se stiki med očetom in otrokom vzpostavili in nadaljevali, čeprav so te ugotovitve v nasprotju z ugotovitvami CSD. Glede na takšne ugotovitve izvedenca, je bilo utemeljeno pričakovati, da bo izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja strokovno pojasnil, ali so stiki (še) koristni za otroka, ob upoštevanju, da so se stiki po izdelavi izvedenskega mnenja izvajali pod nadzorom CSD in bili prekinjeni. Iz poročil CSD izhaja, na kakšen način so se stiki izvajali in razlogi, zaradi katerih so bili prekinjeni, zato se je od izvedenca utemeljeno pričakovalo, da bo v dopolnitvi mnenja ne le pojasnil, ali vztraja pri ugotovitvah iz prvotnega mnenja, da so stiki potrebni in koristni, marveč tudi, na kakšen način, naj se izvajajo, glede na pretekle dogodke, kot so opisani v poročilih CSD, ali pa, da glede na spremenjene okoliščine stiki niso več v korist otroka, kar pa bi tudi v takšnem primeru zahtevalo podrobnejšo strokovno pojasnilo. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja le povzetek razgovora z otrokom in toženko, iz njegovih strokovnih ugotovitev pa, da otrok spontano ne pripoveduje o očetu, pogovor o njem pa mu ne vzbuja nelagodja (kar bi kazalo, da so stiki koristni za otroka) ter da med očetom in otrokom ni bila vzpostavljena navezanost, otrok pa ima slabo izdelane, nejasne in abivalentne predstave o očetu(4) (kar bi kazalo, da stiki za otroka niso koristni), v zaključku pa izvedenec le pavšalno navede, da na vprašanja pritožbenega sodišča iz sklepa IV Cp 979/2014 ne more odgovoriti, ker ni mogel opraviti razgovora s tožnikom(5).

9. Od izdelave prvotnega izvedenskega mnenja so nastopile številne nove okoliščine, ki izhajajo iz poročil CSD, ki jih izvedenec ni upošteval in se do njih v dopolnitvi izvedenskega mnenja ni opredelil. Ker sodišče prve stopnje ni zahtevalo od izvedenca da dopolni (dopolnilno) izvedensko mnenje, ker izvedenca in pravdnih strank ni zaslišalo na naroku, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem sojenju zaslišati pravdne stranke in pozvati izvedenca, da dopolni mnenje in med drugim tudi odgovori na vprašanja, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v sklepu IV Cp 979/2014 z dne 9. 4. 2014, ob upoštevanju naknadno pridobljenih mnenj in poročil CSD. Šele ob tako dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje lahko s stopnjo prepričanja ugotovilo relevantna dejstva in sicer, ali so stiki tožnika z otrokom v otrokovo korist oziroma obratno ali stiki lahko škodno vplivajo na otrokov razvoj, zaradi česar tožbeni zahtevek ni utemeljen.

10. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V kateri ne navaja, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, kot to določa prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Stran 175-179 sodnega spisa.

Op. št. (3): Glej izvedensko mnenje stran 24 oziroma stran 84 sodnega spisa.

Op. št. (4): Glej dopolnitev izvedenskega mnenja na strani 5 oziroma na strani 193 sodnega spisa.

Op. št. (5): Glej dopolnitev izvedenskega mnenja na strani 6 oziroma na strani 194 sodnega spisa.