Jedro

Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna.

Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ig 386/96 z dne 5. 3. 1996 in zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo 3,203.030,00 SIT.

2. Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavljala je bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč nižjih stopenj in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Iz podatkov računalniške baze sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka 27. 12. 2006 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani St 171/2005 z dne 20. 10. 2006. Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati (drugi odstavek 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) in s tem izgubila sposobnost biti stranka (76. člen Zakona o pravdnem postopku-ZPP).

7. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in na katero mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. 8. Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna. 9. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).