Jedro

Pravilno tolmačenje sodne poravnave pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo.

Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "I. ugotovilo:

1. da zapuščina po pokojnem R. S. obsega: - 1/2 nepremičnin parc. št. 257, k. o. X; - nepremičnine parc. št. 258 in parc. št. 267, k. o. X; - 1/2 nepremičnin parc. št. 520/7, k. o. Y; - 2/3 vrednostnih papirjev pokojne U. S. na računu pri Centralnem registru KDD, št. računa 001, ident. št. imetnika 002 (1.840 delnic ... d. d., in 1.950 delnic ..., d. d.), ki jih je podedoval na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 459/1999 z dne 9. 11. 2004; - drugi del odškodnine za prisilno delo/suženjsko delo v višini 3.750 DEM (1.917,34 EUR), ki jo izplača IOM Nemški odškodninski program za prisilno delo; - denarna sredstva na računu št. ... pri Banki d. d. (stanje na dan 21. 11. 2004 = 17.553,36 SIT oz. 73,25 EUR), račun je že zaprt; - neizplačan dodatek za pomoč in postrežbo pri ZPIZ RS (370,67 EUR);

2. da je bil zapustnik poročen, imel je tri potomce, hčerka V. V. je pokojna, tako da so bili na podlagi Zakona o dedovanju do zapuščine upravičeni zakoniti dediči prvega dednega reda: vdova H. S., sinova V. S. in I. S. ter vnuk F. V. (na podlagi vstopne pravice po pokojni V. V.), vsak do 1/4,

3. da je vdova H. S. dne ... 8. 2007 umrla, po njej so dediči sinova V. S. in I. S. ter vnuk F. V.;. da je zapustnik dne 4. 6. 2003 napravil oporoko, s katero je vse svoje premoženje zapustil svojima sinovoma V. S. in I. S.;

5. da so V. S., I. S. in F. V. dne 6. 12. 2018 na Okrožnem sodišču v Kranju v pravdni zadevi I P 764/2006 sklenili sodno poravnavo, s katero so stranke odpravile sporno pravno razmerje, ki je bilo predmet pravdnega postopka in ugotovile, da med njimi ni več spornih vprašanj glede dedovanja oziroma zapuščine po pokojnem R. S., in so se izrecno odpovedale kakršnimkoli medsebojnim zahtevam v zvezi s premoženjem, ki sodi v zapuščino po pokojnem R. S., oziroma s samim dedovanjem po njem, z izjemo izpolnitve te sodne poravnave;

6. da sta V. S. in I. S. sklenila dedni dogovor, po katerem V. S. pripade iz zapuščine po pokojnem R. S. v last delež zapustnika do 1/2 pri nepremičnini parc. št. 520/7, k. o. Y, preostalo zapuščino pa deduje I. S.;

7. da je F. V. uveljavljal nujni delež, ki pa mu glede na sklenjeno sodno poravnavo, navedeno v točki 1/5 tega sklepa, ne pripada;

8. da je I. S. priglasil pogrebne stroške v znesku 2.500 EUR, sodišče je ocenilo čisto vrednost zapuščine na 48.000 EUR in v skladu z ZST-1C odmerilo zapuščinsko takso v znesku 594 EUR, ki sta jo dolžna plačati dediča V. S. in I. S. vsak do polovice, to je vsak 297 EUR.

II. razglasilo: Na podlagi Zakona o dedovanju se za dediča razglasita: - V. S., roj. ..., L.; - I. S., roj. ..., K. III. odredilo :

1. pri zapustnikovi nepremičnini: - parc. št. 520/7, k. o. Y, se vknjiži lastninska pravica na osebo: V. S., EMŠO ..., L., do celote;

2. pri zapustnikovih nepremičninah: - parc. št. 257, k. o. X - parc. št. 258 in parc. št. 267, k. o. X, se vknjiži lastninska pravica na osebo:

I. S., EMŠO ..., K., do celote."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, da je zapustnik napravil oporoko, da je bila med dediči sklenjena sodna poravnava in da dediču F. V. pripada nujni delež v višini 1/8 zapuščine ter odmerilo zapuščinsko takso (I./1-8. točka izreka), za dediče je razglasilo V. S., I. S. in F. V. (II. točka izreka) ter odredilo zemljiški knjigi, da pri zapustnikovih nepremičninah v k. o. Y in k. o. X. vpiše lastninsko pravico, pri čemer se na prva dva dediča vpiše pri posameznih nepremičninah lastninska pravica do 7/8, na F. V. iz naslova nujnega deleža pa do 1/8 (III. točka izreka).

2. Dedič I. S. sklep izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov v bistvenem iz dveh sklopov: navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo vsebine sodne poravnave in dednega dogovora z dne 6. 12. 2018, kjer je bilo izrecno dogovorjeno, da se dediči odpovedujejo kakršnimkoli medsebojnim zahtevam v zvezi s premoženjem, ki sodi v zapuščino po zapustniku, oziroma samem dedovanju po njem, z izjemo izpolnitve sodne poravnave. To pomeni, da se je dedič F. V. odpovedal uveljavljanju nujnega deleža. Zato je sodišče napačno odločilo, da je do njega upravičen v višini do 1/8. Drugi pritožbeni razlog je ta, da je dedič v času zapustnikovega premoženja prejel četrtino nepremičnine v K., to je darilo v vrednosti 64.724,50 EUR. Sodišče bi moralo to darilo všteti v njegov nujni delež, pri čemer je bilo v postopku zatrjevano, da je prejel darilo v vrednosti, ki večkratno presega morebitni nujni delež in tudi iz tega razloga ni upravičen do dedovanja. Predlaga spremembo sklepa o dedovanju v posameznih točkah I. točke ter posledično tudi spremembo II. in III. točke izreka.

3. Dedič V. S. se pritožuje iz razloga, ker je dedič F. V. že za časa življenja od zapustnika prejel darilo, in sicer polovico hiše v K., katere vrednost je 64.724,50 EUR in bistveno presega vrednost nujnega deleža. Ker sodišče vštevanja darila ni opravilo in sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V odgovoru na pritožbi dedič F. V. pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zapustnik napravil več oporok, a velja zadnja, ki jo je napravil 4. 6. 2003 in s katero je vse svoje premoženje zapustil svojima sinovoma, to je dedičema V. S. in I. S. Dediči so v zapuščinskem postopku oporoko priznali kot veljavno, dedič F. V. pa je uveljavljal svoj nujni delež. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da se je temu odpovedal s sklenitvijo sodne poravnave. Ta je bila sklenjena le med preostalima dvema dedičema glede nepremičnine, ki je bila navedena v oporoki. Predmet sodne poravnave tudi ni bilo celotno premoženje zapustnika, temveč samo nepremično premoženje. Glede nepremičnine v K. navaja, da lahko prikrajšanje nujnega deleža po 34. členu Zakona o dedovanju (ZD) uveljavljajo le nujni dediči. Sklicevanje na več let stare cenitve nepremičnin v pravdi je neutemeljeno. Predlaga zavrnitev pritožb in potrditev izpodbijanega sklepa.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V pritožbenem postopku sta sporni dve vprašanji in sicer, ali dediču F., V. pripada nujni delež v višini 1/8 zapuščine, in če mu, ali je njegov nujni delež izpolnjen s tem, ko je od zapustnika prejel 1/4 nepremičnine, to je hiše v K. Pri tem je pritožbena navedba dediča V. S., da naj bi prejel polovico hiše, očitno zmotna, saj iz napotitvenega sklepa z dne 21. 12. 2004 (list. št. 46 sodnega spisa) izhaja, da je dedič dolžan dokazovati, da v zapuščino ne spada 1/4 nepremičnin v K. Da gre za 1/4 nepremičnine, pa v postopku in pritožbi navaja tudi dedič I. S. 7. Med dediči ni sporno, da sta bili po napotitvenem sklepu pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodeni dve pravdi. V pravdi, ki se je vodila pod opr. št. I P 417/2005, je dedič F. V. uveljavljal, da 1/4 nepremičnine v K. ne sodi v zapuščino, saj gre za darilo po darilni pogodbi z 20. 11. 2003. Darilne pogodbe nobeden od dedičev v ta postopek ni predložil, vendar dedič F. V. trditev dediča I. S. v pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2019 (list. 165 sodnega spisa), da gre za darilno pogodbo, ni prerekal. Druga pravda, ki se je vodila pod opr. št. I P 464/2005, kasneje I P 764/06, se je zaključila s sodno poravnavo z dne 6. 12. 2018 (list. št. 123 - 125 sodnega spisa in priloga A 6). Ta sodna poravnava kot dogovor predstavlja avtonomno pogodbeno pravo med dediči, sporno pa je tolmačenje dogovora, to je, ali se je z njo dedič F. V. zaradi prejetega darila odpovedal kakršnimkoli zahtevkom iz naslova dedovanja po zapustniku. Sodišče prve stopnje je v točki I./5 izpodbijanega sklepa povzelo III. točko sodne poravnave, v kateri je navedeno, da: "S to sodno poravnavo pravdne stranke odpravljajo sporno pravno razmerje, ki je bilo predmet tega pravdnega postopka, in ugotavljajo, da med njimi ni več spornih vprašanj glede dedovanja oziroma zapuščine po pokojnem R. S., umrlem ... 11. 2004, in se izrecno odpovedujejo kakršnimkoli medsebojnim zahtevkom v zvezi s premoženjem, ki sodi v zapuščino po pok. R. S. oziroma samim dedovanjem po njem, z izjemo izpolnitve te sodne poravnave", v I./7 točki pa je navedlo, da dediču F. V. pripada nujni delež do 1/8 zapuščine. V obrazložitvi je navedlo, da se je dedič F. V. strinjal s sodno poravnavo, da stranke odpravijo sporno pravno razmerje, ki je bilo predmet pravdnega postopka, a je uveljavljal nujni delež, ki mu po zakonu pripada.

8. Navedena obrazložitev je kontradiktorna, tolmačenje sodne poravnave s strani sodišča prve stopnje pa pomanjkljivo in zmotno. Zato je podana postopkovna kršitev. A ker gre za pravilno uporabo materialnega prava (razlago sodne poravnave) in ne za morebitno ugotavljanje dejanskega stanja, pritožbene obravnave ni bilo treba razpisati, ampak je pritožbeno sodišče postopkovno kršitev smelo na podlagi 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odpraviti samo.

9. Trditve dediča F. V. v odgovoru na pritožbo, da sta sodno poravnavo oziroma dedni dogovor sklenila le nasprotna dediča, so neutemeljene. Za pravilno tolmačenje sodne poravnave ne zadostuje le tolmačenje III. točke te poravnave, ampak jo je treba tolmačiti kot celoto in v povezavi z oporoko (list. št. 9 sodnega spisa). Ker je zapustnik za oporočna dediča določil svoja sinova, to je nasprotna dediča, in je določil, da mora eden drugemu izplačati vrednost mansarde oziroma podstrešnega stanovanja, je logično, da se I. točka poravnave nanaša na dedni dogovor med njima. A ne gre spregledati, da so sodno poravnavo sklepali vsi trije dediči zaradi vračunanja daril v dedni delež in da se je dedič V. S. v II. točki poravnave zavezal dediču F. V. povrniti pravdne stroške v višini 4.500 EUR. Bistvena pa je III. točka sodne poravnave, kjer so se dediči izrecno odpovedali kakršnimkoli medsebojnim zahtevkom v zvezi s premoženjem, ki sodi v zapuščino po zapustniku, z izjemo izpolnitve te sodne poravnave. Pravilno tolmačenje sodne poravnave pa nedvomno pokaže, da so se z njo dediči v celoti dogovorili glede dedovanja po zapustniku, kar očitno pomeni, da je bilo med njimi ugotovljeno, da je dedič F. V. za časa življenja zapustnika od njega prejel darilo, ki presega njegov nujni delež, v nasprotnem do odpovedi s strani tega dediča, kot je navedeno v III. točki sodne poravnave, ne bi prišlo. Zato gre pritrditi pritožbi dediča I. S., da se je dedič F. V. s sodno poravnavo odpovedal tako nujnemu deležu kot njegovi dopolnitvi zaradi njegovega morebitnega prikrajšanja.

10. Ob povedanem je pritožbeno sodišče skladno s 354. členom v povezavi s 351. členom ZPP sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da dediču F. V. nujni delež ne pripada, zato ga ni razglasilo za dediča, prav tako zemljiški knjigi ni odredilo vpisa njegove lastninske pravice pri zapustnikovih nepremičninah. V izogib nejasnostim je izrek sklepa o dedovanju povzet v celoti.

11. Pritožbene navedbe glede vštevanja prejetega darila v nujni delež in morebitnega prikrajšanja se ob navedenem izkažejo za nerelevantne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Dodaja pa, da je dedič I. S. podal trditve o darilu in vštevanju tega v nujni delež s pripravljalno vlogo z dne 3. 6. 2019 (list. št. 156 sodnega spisa), kjer je izrecno navedel, da je dedič F. V. na podlagi darilne pogodbe z dne 20. 11. 2003 prejel darilo v obliki 1/4 hiše v K. v vrednosti 64.724,50 EUR, kar presega vrednost nujnega deleža ter zaradi tega do nujnega deleža ni upravičen. Dedič F. V. je te trditve prerekal zgolj pavšalno in sicer, da sodišču prepušča pravno in strokovno oceno glede trditve, da ni upravičen do nujnega deleža ter da naj bi vrednost nepremičnine v K. znašala 64.724,50 EUR. Pavšalne trditve pa ne zadostujejo za njihov preizkus pred sodiščem. Dodatno je navedel, da so navedbe nasprotnega dediča v nasprotju z listinami, to je z obsegom sodne poravnave, z vsebino razglašene oporoke in s tekstom III. točke sodne poravnave, a kot je pritožbeno sodišče obrazložilo zgoraj, temu ni tako. Ker se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršnikoli način dobil v dar od zapustnika, nujni dedič pa je zakoniti dedič, in ker je dedič F. V. za časa življenja zapustnika prejel darilo, zaradi katerega se je s sklenitvijo sodne poravnave odpovedal morebitni dopolnitvi nujnega deleža, dednih pravic po zapustniku nima več.