Jedro

Toženkini očitki o zmotnosti oziroma procesni nepravilnosti podeljevanja možnosti eni od pravdnih strank, da spremeni tožbo oziroma preoblikuje tožbeni zahtevek, ne spadajo med razloge, iz katerih je mogoče izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Nanašajo se namreč že na samo (vsebinsko) presojo pravilnosti procesnega obravnavanja predmeta zadeve, torej ali je sodišče druge stopnje sploh smelo dopustiti tožniku, da v novem postopku pred sodiščem prve stopnje materialnopravno pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne glede na pojasnjene meje pritožbenih razlogov tako ne more ocenjevati pravilnosti razlogov sodišča druge stopnje, ki je takšno možnosti dopustilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je dolžna toženka kot kupka s tožnikom kot prodajalcem v 15 dneh skleniti pisno pogodbo o prodaji nepremičnine za kupnino v znesku 13.000 EUR, sicer bo takšno pogodbo nadomestila izpodbijana sodba (tč. I. izreka), in da mora toženka tožniku povrniti pravdne stroške (tč. II. izreka).

2.Ob obravnavanju toženkine pritožbe je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Sklep sodišča druge stopnje izpodbija toženka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj se izpodbijani sklep spremeni in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen.

4.Poudarja, da bi lahko sodišče druge stopnje samo uporabilo materialno pravo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Ni bilo potrebe po izdaji sklepa, s katerim je bila zadeva vrnjena v postopek na prvo stopnjo z opozorilom tožniku, kako naj vsebinsko preoblikuje tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je edina upravičena in svobodna v svoji odločitvi, kako opredeli zahtevo za sodno varstvo, o kateri pa mora sodišče odločiti. Sodišče druge stopnje pa je priporočilo oziroma dalo napotek tožniku, kako naj vsebinsko oblikuje tožbeni zahtevek, da ta ne bo več nesklepčen. Takšno vsebinsko navodilo krni in posega v načelo dispozitivnosti pravdnega postopka, ker omejuje oziroma determinira svobodo tožeče stranke pri oblikovanju vsebine tožbenega zahtevka oziroma zahteve za sodno varstvo. Drugačna je situacija, ko pritožbeno sodišče poda materialnopravne ali procesnopravne napotke sodišču prve stopnje, ko vrne zadevo v ponovno odločanje. Tovrstnih napotkov pa pritožbeno sodišče ne sme podajati eni od pravdnih strank. Predmetna zadeva je bila tako sposobna pravilne materialnopravne in procesnopravne odločitve že pred sodiščem druge stopnje.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Po določbah prvega in drugega odstavka 357. a člena ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Vendar jo je mogoče vložiti zgolj iz razloga, ko je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

7.Pritožbeni razlogi, s katerimi sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so v 357. a členu ZPP našteti taksativno in so omejeni izključno na presojo pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče sme presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo sodišče druge stopnje samo odpraviti kršitve, storjene pred sodiščem prve stopnje.

8.Pritožnica osredinja pritožbene očitke v procesno nepravilnost ravnanja sodišča druge stopnje, ker je sploh dopustilo tožniku, da v novem prvostopenjskem postopku spremeni tožbo, namesto, da bi zavrnilo pritožbo in samo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je materialno pravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, kot ga je tožnik oblikoval.

9.Toženkini očitki o zmotnosti oziroma procesni nepravilnosti podeljevanja možnosti eni od pravdnih strank, da spremeni tožbo oziroma preoblikuje tožbeni zahtevek, ne spadajo med zgoraj naštete razloge, iz katerih je mogoče izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Nanašajo se namreč že na samo (vsebinsko) presojo pravilnosti procesnega obravnavanja predmeta zadeve, torej ali je sodišče druge stopnje sploh smelo dopustiti tožniku, da v novem postopku pred sodiščem prve stopnje materialnopravno pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Vrhovno sodišče v tej fazi postopka glede na pojasnjene meje pritožbenih razlogov tako ne more ocenjevati pravilnosti razlogov sodišča druge stopnje, ki je takšno možnost dopustilo.

10.V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo.

11.Skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Primerjaj npr. sklep VS RS Cp 16/2023 z dne 19. 4. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 355/2, 357, 357a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.