Jedro

Skladno z 283. členom ZGD-1 je predsednik nadzornega sveta nasproti tožniku kot članu uprave zastopal toženo stranko, nadzorni svet pa je bil tudi pooblaščen za odpoklic direktorja ter podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil predsednik nadzornega sveta z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je bil že tedaj ugotovljen razlog za izredno odpoved pri toženi stranki. Subjektivni rok 30 dni je potekel najkasneje konec oktobra 2016. Odpoved, podana s strani nove uprave v mesecu marcu 2017, je zato prepozna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje: - delno spremeni v prvem odstavku I. točke izreka tako, da se glasi: "Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 3. 2017, ki jo je tožeči stranki podala tožena stranka istega dne, nezakonita in se razveljavi." - delno razveljavi v preostalem nespremenjenem izpodbijanem delu (drugi in tretji odstavek I. točke izreka ter II. točka izreka) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 3. 2017, ki jo je tožniku podala tožena stranka istega dne, nezakonita in se razveljavi (prvi odstavek I. točke izreka); da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 3. 2017, pač pa še traja z vsemi pravicami, ki bi tožniku šle, v kolikor do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo (drugi odstavek I. točke izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v 8 dneh dolžna: - tožnika pozvati nazaj na delo, na njegovo delovno mesto oz. na drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe, znanjem in zmožnostim, in sicer za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter krajem opravljanja dela, ki od kraja bivanja tožnika ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca; - od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od vključno dne 9. 3. 2017, do dne ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, tožniku obračunati vse plače in druge prihodke, ki bi jih tožnik prejel, če bi bil na delu, od tako obračunanih posameznih zneskov bruto plač obračunati in plačati vse davke in prispevke v skladu z veljavno zakonodajo, nato pa tožniku izplačati posamezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače do plačila; - tožnika prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ tako, da mu bo priznana delovna doba od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je vključno od dne 9. 3. 2017 do dne ponovnega nastopa dela pri toženi stranki (tretji odstavek I. točke izreka).

Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti in povsem nekritično sledilo navedbam tožene stranke, s katerimi je utemeljevala obstoj razlogov za zakonitost izredne odpovedi. Vse obremenilne priče (A.A., B.B. in C.C.), ki jih je v potrditev svojih navedb predlagala tožena stranka, so bile v času zaslišanja oziroma podajanja pisne izjave zaposlene pri toženi stranki. Sodišče bi moralo izpovedi teh prič toliko bolj pretehtati glede na vse okoliščine primera ter jih primerjati z izpovedmi oziroma pisnimi izjavami drugih prič, zlasti s pisno izjavo in izpovedjo predsednika nadzornega sveta D.D. Razlogi zaradi katerih sodišče njegovi izpovedi ni verjelo, iz sodbe niso razvidni. V opisu ravnanja tožnika, kot izhaja iz pisne obdolžitve z dne 23. 2. 2017, ni mogoče prepoznati vseh zakonskih znakov očitanih kaznivih dejanj. Pri tožniku manjka bistven element biti kaznivega dejanja, to je zavest o protipravnosti. Tožnik je bil tudi v opravičljivi zmoti. Dejstvo je, da očitanega ravnanja ni storil po lastni volji in presoji. Dokazni postopek je pokazal, da je bilo po ugotovitvi, da je pri imenovanju prišlo do pomote pri navedbi trajanja mandata, o načinu odprave pomote pridobljeno mnenje odvetnika E.E. Iz izjave E.E. z dne 17. 3. 2017 izhaja, da je A.A. svetoval, da vzpostavi kontakt s predsednikom in člani nadzornega sveta ter da se lahko nato v primeru njihovega strinjanja takšna očitna napaka v zapisniku popravi, kar mora potrditi predsednik nadzornega sveta. Tožnik ni pravnik, temveč gospodarstvenik, zato je pravnemu stališču odvetnika upravičeno zaupal. S tem, ko je predhodno pridobil pravno mnenje strokovnjaka, se je izkazal za dobrega in skrbnega gospodarstvenika. Odpravo napake v dokumentaciji je izvedel v soglasju in ob sodelovanju takratnega predsednika nadzornega sveta D.D. ter F.F. (oba sta namreč podpisala dokumente, na katerih je bila popravljena doba trajanja mandata). V letu 2013 je veljavni Statut delniške družbe G. d. d. v 17. členu določal, da mandat direktorja traja 5 let. Tožnik je tako le popravil napako oziroma "lapsus", ki se je zgodil pri zapisu trajanja mandata v relevantnih dokumentih. Iz izpovedi tožnika ter izpovedi oziroma pisnih izjav D.D., A.A. in F.F. izhaja, da se je v letu 2016 ob izteku treh let od imenovanja tožnika na položaj direktorja tožene stranke ugotovilo, da je tožniku mandat potekel. Nastalo situacijo so želeli rešiti s podaljšanjem mandata, pri čemer pa so po pridobitvi pravnega mnenja odvetnika E.E. menili, da podaljševanje mandata ni potrebno, temveč je dovolj popravek v relevantnih dokumentih. S tem so bili seznanjeni tako D.D., A.A. ter F.F., pa temu nihče ni izrecno nasprotoval. Tožnik je tako v prepričanju, da z njegovim ravnanjem ni nič narobe, saj je le-to temeljilo na pravnem mnenju odvetnika E.E. ter ob vednosti in soglašanju predsednika nadzornega sveta D.D., ki je kot tak nasproti tožniku zastopal družbo (toženo stranko), izvršil očitane popravke. Vsa očitana kazniva dejanja so naklepna kazniva dejanja, pri čemer se sodišče prve stopnje ni opredelilo do krivde. PP H. je šele 1. 2. 2018 zoper tožnika vložila kazensko ovadbo, in sicer zgolj zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in nasl.), kar potrjuje, da ravnanje tožnika nima zakonskih znakov drugih očitanih kaznivih dejanj. Ne strinja se z navedbami tožene stranke glede uporabe določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nasl.), češ da četudi bi bilo ravnanje tožene stranke napaka, bi moralo biti o odpravi napake ter s tem o podaljšanju mandata skladno s 151.a členom ZFPPIPP pridobljeno predhodno soglasje sodišča. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se določba 151.a člena ZFPPIPP nanaša na imenovanje novega člana poslovodstva, ne pa na podaljšanje mandata. Ker ni podan odpovedni razlog po 1. alinei prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s nasl.), bi bilo potrebno izredno odpoved podati v tridesetih dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Za ravnanja, ki so bila podlaga za izredno odpoved, je tožena stranka zvedela najkasneje v mesecu septembru 2016. Pravno podlago za zastopanje družbe (tožene stranke) nasproti takratnemu direktorju (tožniku) predstavlja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in nasl.), ki v 283. členu določa, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. V letu 2016 je bil predsednik nadzornega sveta tožene stranke D.D., ki je bil s spornim ravnanjem tožnika seznanjen najkasneje v septembru 2016, vendar tožniku odpovedi v subjektivnem roku 30 dni ni podal. Zaradi tega je kasnejša izredna odpoved, ki je bila podana šele 9. 3. 2017, kar je več kot šest mesecev kasneje, prepozna in posledično nezakonita.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih izrecno uveljavlja pritožba. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sprejeta odločitev nepravilna.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR‑1. Ugotovilo je, da tožnik delavki I.I. ni vrnil iste originalne dokumentacije, temveč spremenjeno na novo izdelano, saj je bil v pogodbi o opravljanju nalog direktorja družbe z dne 2. 10. 2013 spremenjen čas trajanja mandata direktorja, in sicer s treh na pet let. Prav tako je ugotovilo, da tožnik tudi tajnici A.A. ni vrnil iste originalne dokumentacije, temveč spremenjen, na novo izdelan zapisnik 2. korespondenčne seje nadzornega sveta družbe z dne 30. 9. 2013 ter spremenjeni, na novo izdelani glasovnici št. ... D.D. in F.F., na katerih je bil spremenjen čas trajanja mandata direktorja s treh na pet let. 6. ZDR-1 v drugem odstavku 109. člena ZDR-1 določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Glede pravočasnosti podane izredne odpovedi je sodišče prve stopnje ugotavljalo, kdaj se je z ugotovljenima kršitvama seznanil zakoniti zastopnik tožene stranke B.B., ki je bil na funkcijo direktorja tožene stranke imenovan 20. 1. 2017, ter presodilo, da je bila izredna odpoved podana pravočasno. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno, saj je za presojo pravočasnosti glede na subjektivni rok relevantno, kdaj je za sporna ravnanja tožnika zvedel predsednik nadzornega sveta. Skladno z 283. členom ZGD-1 je namreč družbo proti članom uprave zastopal predsednik nadzornega sveta, kot to utemeljeno navaja pritožba.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot direktor družbe oziroma tožene stranke očitani kršitvi storil v mesecu juniju in septembru 2016, s čimer je bil tedanji predsednik nadzornega sveta D.D. očitno seznanjen. Iz njegove pisne izjave in izpovedi namreč izhaja, da je šlo zgolj za popravljanje "lapsusa". Predsednik nadzornega sveta torej ravnanj tožnika, za katera je zvedel neposredno po storitvi kršitve, za razliko od nove uprave družbe ni štel za kršitev. Skladno z 283. členom ZGD-1 je predsednik nadzornega sveta nasproti tožniku kot članu uprave zastopal toženo stranko, nadzorni svet pa je bil tudi pooblaščen za odpoklic direktorja ter podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil predsednik nadzornega sveta z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je bil že tedaj ugotovljen razlog za izredno odpoved pri toženi stranki. Subjektivni rok 30 dni je potekel najkasneje konec oktobra 2016. Odpoved, podana s strani nove uprave v mesecu marcu 2017, je zato prepozna. Z vidika pravne varnosti bi bil namreč sporen položaj, ko organ, pristojen za zastopanje delodajalca, ravnanja ne šteje za kršitev oziroma ne ukrepa, kasneje pa bi zoper takšno ravnanje zaposlenega ukrepala nova uprava. Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi se v nobenem primeru ne začne šteti znova le zaradi zamenjave poslovodstva oziroma uprave družbe (tudi če gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zoper prejšnjega direktorja družbe).

8. Druge pritožbene navedbe za odločitev v tej fazi spora niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ni presojalo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo (na podlagi pete alinee 358. člena ZPP) ter delno spremenilo izpodbijani del sodbe v prvem odstavku I. točke izreka tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izpodbijane izredne odpovedi. Ker je v preostalem delu zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (v zvezi s tožbenimi zahtevki za reintegracijo ter reparacijo), je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP razveljavilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe v drugem in tretjem odstavku I. točke izreka ter v II. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. Pritožbeno sodišče se je odločilo za razveljavitev izpodbijanega dela sodbe ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti. Z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka je smotrneje, da se pomembna dejstva ugotovijo pred sodiščem prve stopnje. V zvezi z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom se dokazi zaradi napačne odločitve sodišča prve stopnje sploh še niso izvajali in bi jih prvič moralo izvajati pritožbeno sodišče, s tem pa bi bila strankama odvzeta možnost pritožbe. Poleg tega pa pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi tožba vložena v mesecu marcu 2017, zato po zaključku pritožbenega sodišča vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi sodbe je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.