Jedro

Zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj. Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ in prvi odstavek 95. člena OZ). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi tožnikov za ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 14. 1. 2014 (točka I izreka) in ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi ter tožnikoma naložilo, da v 15 dneh izstavita zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo pri njima vsakemu do 1/2 solastni nepremičnini parcela 878 561 vknjižila lastninska pravica v korist toženca do celote (točka II izreka), hkrati pa tožnikoma naložilo, da tožencu v 15 dneh povrneta pravdne stroške v znesku 1.001,77 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožujeta tožnika po tožbi in toženca po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnika). Navajata, da sta bila v zmoti pri sklepanju prodajne pogodbe, saj sta imela namen parcelo podariti I.R., ki jima je v preteklosti pomagal pri delih na kmetiji. I.R. je samovoljno poskrbel za objavo na oglasni deski z namenom, da on postane lastnik zemljišča. Kot laika nista vedela, da podpisujeta ponudbo za objavo prodaje kmetijskega zemljišča. Po izvedbi upravnega postopka sta prodaji parcele izrecno nasprotovala. Predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženec po tožbi in tožnik po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec) se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno in skrbno obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v celoti povzema razloge izpodbijane sodbe, v nadaljevanju pa še odgovarja na izrecne pritožbene očitke.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče, saj je ugotovilo, da med strankama ni bilo nesporazuma o podlagi ali predmetu obveznosti (16. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Ker je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

7. V obravnavanem primeru je predmet prodaje kmetijsko zemljišče. Po 20. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo - predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, izročiti pristojni upravni enoti. Upravna enota mora ponudbo objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem spletnem portalu. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano zemljišče, mora v 30 dneh od objave ponudbe prodajalcu in upravni enoti poslati pisno izjavo o sprejemu ponudbe (21. člen ZKZ), nato pa pri pristojni upravni enoti vložiti zahtevo za odobritev sklenjenega pravnega posla. O njej po 22. členu ZKZ odloča upravna enota, upoštevajoč zakonske predpostavke, v okviru katerih zakon določa tudi predkupne upravičence in njihov vrstni red, če predkupno pravico uveljavlja več oseb (23. člen ZKZ). V konkretnem primeru je toženec sprejel na oglasni deski upravne enote objavljeno ponudbo tožnikov za prodajo kmetijskega zemljišča in je edini podal vlogo za odobritev pravnega posla, ki ga je upravna enota tudi odobrila.

8. Citirane določbe narekujejo strogo obličen način podaje prodajalčeve ponudbe in kupčevega sprejema le te. Ko se njuni izjavi srečata, ko torej prodajalec - ponudnik prejme kupčevo izjavo o sprejemu ponudbe, je po načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča, sprejetem na občni seji dne 6. 4. 2012, pogodba za prodajo kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa. Tedaj namreč nastopi soglasje volj pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Če se oblični izjavi, ki sta jih vsak na eni strani podala prodajalec (ponudba) in kupec (sprejem ponudbe), v bistvenih sestavinah (predmet prodaje in cena zanj) krijeta, do nesporazuma tako ne more priti.1 Da se podani oblični izjavi glede tega v konkretnem primeru ne bi ujemali, tožnika niti nista zatrjevala, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo doseženo soglasje o bistvenih sestavinah prodajne pogodbe za sporno nepremičnino. Navedeno pa je narekovalo zavrnitev tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe.2

9. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi na podlagi vseh izvedenih dokazov tudi prepričljivo ugotovilo, da sta tožnika vedela, da sta podpisala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in da nista bila v zmoti o tem, kakšno izjavo sta podala. Tožnika v pritožbi zgolj vztrajata pri tožbenih trditvah, da sta bila v zmoti ob podpisovanju ponudbe in da sta imela namen podariti kmetijsko zemljišče I.R., ne obrazložita pa konkretizirano, zakaj dokazna ocena sodišča prve stopnje glede navedenih dejstev ni pravilna. Pritožbene navedbe, da sta bila tožnika v zmoti ob sklepanju prodajne pogodbe, so tako neutemeljene.

10. Sicer pa zmota ene izmed strank pri sklepanju pogodbe sama po sebi ne privede do neobstoja pravnega posla oziroma ničnosti doseženega soglasja volj.3 Stranka, ki je v zmoti, namreč lahko le zahteva razveljavitev pogodbe (drugi odstavek 46. člena OZ4 in prvi odstavek 95. člena OZ5). Takšnega zahtevka pa tožnika nista postavila, saj zahtevata le ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Tožnika zato z zatrjevanim neujemanjem med lastno voljo (da sta želela kmetijsko zemljišče prodati I.R.) in strogo oblično podano izjavo (dano za prodajo kmetijskega zemljišča) v tem postopku ne moreta uspeti.

11. Pritožba nima razlogov glede odločitve sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (točka II izreka izpodbijane sodbe), zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem pritožbenem preizkusu je ugotovilo, da uradoma upoštevne bistvene kršitev določb postopka niso podane, prav tako je bilo tudi v tem delu materialno pravo pravilno uporabljeno ter je na prvi stopnji sprejeta odločitev pravilna.

12. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako je toženec dolžan sam kriti stroške odgovora na pritožbo, ker njegov odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k rešitvi zadeve in zato ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 VSRS sklep II Ips 103/2016 z dne 15. 9. 2016. 2 Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev enake sankcije kot pri ničnem pravnem poslu (Prim. VSRS sklep II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014). 3 Pri zmoti gre za napako v predstavi o samem predmetu pogodbe oz. njegovih bistvenih lastnostih, pri nesporazumu pa gre za (obojestransko) napako predstave pogodbenih strank o predstavi druge pogodbene stranke o predmetu pogodbe. 4 Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. 5 Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.