Jedro

Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ pričel davčno izvršbo na tožnikova denarna sredstva na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru, št. Pr 345/2015 z dne 9. 6. 2015 kot izvršilnim naslovom. V obrazložitvi sklepa navaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru kot predlagatelj izvršbe v skladu z določbo 146. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) podalo predlog za izterjavo globe v znesku 1.700,00 EUR ter stroškov postopka v znesku 25,00 EUR. Po določbi 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. V takšnem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki jo izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnika kot neutemeljeno. V obravnavanem primeru podlago za izvršbo predstavlja sodba št. Pr 345/2015 z dne 9. 6. 2015, ki je postala izvršljiva dne 4. 9. 2015. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljena sodba, predstavlja potrdilo v smislu 179. čelna ZUP, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o izvršljivosti izdal. Klavzula izvršljivosti pa se lahko izpodbija pri organu, ki je potrdil izvršljivost, torej v posebnem postopku, ne pa v postopku davčne izvršbe. Tožena stranka je zato zavrnila pritožbene ugovore, saj je predmet tega postopka le preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi, ni pa mogoče v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova.

3. Tožnik v tožbi ugovarja kršitev določb Ustave RS (2, 3, 3a, 8, 14, 15, 22, 23, 24, 26, 27, 29, 33, 35, 54, 127 in 153. člena), prav tako se sklicuje na več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Navaja, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, pri čemer so sodne obravnave javne. Tudi po Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih odloči nepristransko sodišče ter da ne sme biti nihče obsojen za dejanje, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje v času, ko je bilo storjeno. Obravnavani postopek pa je bil voden v nasprotju z navedenimi določbami in pravnim redom EU, zato predlaga, da se postopek v celoti razveljavi in ustavi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tudi po presoji sodišča sta odločitvi prvostopnega organa in tožene stranke pravilni in zakoniti, prav tako izpodbijani akt vsebuje vsa pravno relevantna dejstva in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi tožene stranke, saj tožnik v tožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev.

7. V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru o izrečeni globi. Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršljivega naslova.

8. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje navedene pogoje ZDavP-2, prav tako je davčni organ upošteval določbo 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

9. Tožnik v tožbi zgolj pavšalno ugovarja kršitev številnih določb Ustave RS ter sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, pri čemer ne konkretizira nobene okoliščine, ki bi bila pravno relevantna v obravnavanem primeru. V konkretnem primeru je bilo plačilo globe tožniku naloženo s sodbo sodišča, zato so tožnikovi ugovori, da lahko plačilo obveznosti naloži le sodišče, sami s seboj v nasprotju. Prav tako v zadevi ni sporno, da je sodba sodišča postala pravnomočna in izvršljiva, v tem postopku pa tožnik, kot je že pravilno pojasnila tožena stranka, ne more izpodbijati zakonitosti samega izvršilnega naslova niti klavzule o izvršljivosti sodbe.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.