Jedro

Kreditne ter poroštvene obveznosti se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, prav tako pa so neupoštevne tudi vse posledice kreditnih in poroštvenih obveznosti, kot so tudi rubež dohodkov in zastavne obremenitve nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljena zavrnilo predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi in za odlog plačila te sodne takse.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo ugodi, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je toženec zatrjeval in tudi dokazoval, da je izplačilo njegovih in ženinih mesečnih dohodkov omejeno z rubežem po določilih ZIZ, kar je tudi razvidno iz prilog. Tako se izkaže za protispisno ugotovitev sodišča, da imata toženec in njegova žena skupaj mesečne dohodke v višini 1.141,05 EUR na posameznega družinskega člana, ostali zaključki, napravljeni na podlagi te ugotovitve (zadostnost denarnih sredstev za preživljanje, preseganje cenzusa) pa so napačni. Obenem toženec opozarja, da se sodišče v napadenem sklepu do navedb o omejenem izplačilu mesečnih dohodkov sploh ni opredelilo, zaradi česar gre napadenemu sklepu tudi očitek njegove neobrazloženosti. Kakšno vlogo pri presojanju predloga dolžnika naj bi imela ugotovitev sodišča, da spada znamka Lexus med luksuzne znamke osebnih vozil, napadeni sklep ne pojasnjuje. Tudi če bi slednje držalo, ne gre prezreti, da je vrednost omenjenega vozila le 3.000,00 EUR. Sodišče je v nasprotju z določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sprejelo odločitev zgolj o oprostitvi in odlogu plačila sodne takse, ne pa tudi o predlogu za njeno obročno plačilo, čeprav predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo takse. Ker napadeni sklep razlogov odločitve in tudi same odločitve, vezane na predlog za obročno plačilo sodne takse, ne vsebuje, ga je potrebno šteti za neobrazloženega tudi v tem delu. Okoliščine, izpostavljene v predlogu toženca, napotujejo vsaj na ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse, če že ne predlogu za odlog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res predlog za oprostitev plačila sodne takse konzumira tudi predlog za odlog in obročno plačilo takse, vendar je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa pravilno odločilo le o predlogu tožene stranke za oprostitev in o predlogu za odlog plačila takse, saj je tožena stranka v svojem predlogu izrecno predlagala le oprostitev in podrejeno odlog plačila takse. O obročnem plačilu takse se mu ni bilo potrebno opredeljevati niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa potem, ko je ugotovilo, da s takojšnjim in celotnim plačilom takse sredstva, s katerimi toženec preživlja sebe in svoje družinske člane, ne bodo občutno zmanjšala. Po 11. členu ZST-1 so namreč pogoji za oprostitev plačila, odložitev in obročno plačilo sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje zavezanca za plačilo takse ob takojšnjem in celotnem plačilu le-te. Če ta pogoj ni izpolnjen, predlagatelj ni upravičen do nobene prej naštete ugodnosti pri plačilu sodne takse.

5. Ko je sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da se kreditne ter poroštvene obveznosti po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, je s tem smiselno pojasnjeno tudi, da so pri ugotavljanju višine dohodkov neupoštevne tudi vse posledice prej navedenih kreditnih in poroštvenih obveznosti, kot so tudi rubež dohodkov in zastavne obremenitve nepremičnin, na kar se toženec sklicuje v svojem predlogu za oprostitev plačila takse. Nedvomno je namreč kot kreditno obveznost šteti tudi rubež dohodkov zaradi nevračanja kredita in kot poroštveno obveznost zastavne obremenitve kot poroštvo za plačilo dolga.

6. Da vozila znamke Lexus sodijo med luksuzna prevozna sredstva, je splošno znano (tako tudi sodišče prve stopnje), posledično čemur sodišču prve stopnje tega dejstva ni bilo potrebno še dodatno pojasnjevati. Pritožbi v odgovor je le dodati, da imata toženec in njegova žena v uporabi vsak svoje osebno vozilo (toženec še občutno dražjega) in že s prodajo cenejšega bi toženec lahko brez kakršnekoli škode za preživljanje svoje družine plačal sodno takso v celotni višini in v roku za njeno plačilo.

7. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).