Jedro

Obravnavane obveznosti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), kot prvostopenjski davčni organ začela davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri banki, z izterjavo davčnega dolga skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški v višini 28.181,44 EUR.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanašajo na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove - obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (v nadaljevanju OPSVZ), denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in omejitve pri davčni izvršbi.

3. Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijano odločitev, v kateri pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih se je podal v osebni stečaj. Tožnik se sklicuje tudi na slabo socialno, zdravstveno in finačno stanje in hkrati prosi za odpis dolga. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

4. V zvezi z pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na stečajni postopek nad tožnikom pa ni sporno, da se je nad tožnikom (A. s.p.) z dne 27. 6. 2016 začel postopek osebnega stečaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 3013/2016, ki je bil pravnomočno končan brez razdelitve upnikom dne 4. 4. 2017. Prav tako ni sporno, da je v postopku osebnega stečaja dne 19. 1. 2017 bil izdan sklep o odpisu obveznosti, na katerega se sklicuje tožnik. V skladu z določbami prvega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (v konkretnem primeru do dne 27. 6. 2016), ne glede na to ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za terjatve, kot jih določba drugi odstavek istega člena. Slednji do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP določa, da odpust obveznosti med drugim ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. Nadalje pritožbeni organ pojasnjuje, da je drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, medtem, ko po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti (torej ne zgolj tiste, nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka).

5. Glede na dejstvo, da se je postopek osebnega stečaja nad tožnikom začel že po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, drugostopenjski organ ugotavlja, da je treba v obravnavani zadevi upoštevati drugi odstavek 21. člena z ZFPPIPP z vsebino, kot velja do uveljavitve novele ZFPPIPP-G daje, to pomeni, da odpust obveznosti v konkretnem primeru med drugim ne učinkuje na prednostne terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale (kadarkoli) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

6. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri ponavlja pritožbene ugovore in se sklicuje na težko socialno in finančno stanje. Navaja, da nima ničesar, kar bi lahko prodal ali unovčil, da bi lahko poplačal svoj dolg, ki ga mori in ne more spati. Imel je majhno trgovinico, s katero ni mogel ne živeti in tudi ne preživeti. Dolgovi so se mu kopičili, četudi zelo bolan, ni obiskal zdravnika zadnjih 10 let. V obupu je končno zaprosil za osebni stečaj, ki je bil po šestih mesecih tudi pravnomočno končan. S tem je mislil, da je konec njegovih mor in zaskrbljenega spanca. Nikdar ni bil opozorjen na to, da neplačani prispevki ostajajo, zato zdaj v žalosti naproša, da mu sodišče prisluhne. Njegov edini mesečni dohodek je 170,00 EUR veteranskega dodatka in edini ženin mesečni dohodek je 400,00 EUR invalidske pokojnine. Tožnik navaja, da komaj shajata iz meseca v mesec in vse položnice plačujeta po opominih, ker drugače ne gre. Tožnik predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi se izterjuje obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, na podlagi izvršljivih obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ za obdobje od avgusta 2010 do maja 2016, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), ki se nanaša na obdobje po začetku stečajnega postopka.

10. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 143. člena ZDavP-2, v skladu s katerim davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2. Ker tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane, niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, sodišče ne ugotavlja razlogov, ki bi utemeljevali odpravo izpodbijanega sklepa.

11. Obravnavane obveznosti, ki se izterjujejo, imajo po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki po noveli ZFPPIPP-G, ki velja od 26. 4. 2016, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP.

12. Sodišče na podlagi nespornega dejstva, da je Okrožno sodišče v Mariboru, dne 27. 6. 2016 začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in dne 9. 1. 2017 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ter presoje, da se od tožnika izterjuje dolgovani znesek, na katerega odpust obveznosti ne učinkuje, zavrača tožbeni ugovor, da tožnik ni mogel vedeti, da z odpustom obveznosti nima več dolgov. Prav tako ni mogoče slediti tožbi, v kateri tožnik prosi za odpust vseh dolgov.

13. V zvezi s tožbenimi navedbami o finančni in socialni stiski, sodišče pripominja, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (2. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Neugodno finančno stanje tožnika, ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o izvršbi in ga je banka pri izvrševanju dolžna upoštevati v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZDavP-2. 14. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).